Jesen je med drugim pravi čas tudi za sajenje sadnih dreves. Sveže in zrelo sadje je namreč najbolj zdrava hrana, ki jo lahko zaužije človek.
Jesen je pravi čas za sajenje nekaterih sadnih dreves, saj so tla še topla in vlažna, kar omogoča dobro ukoreninjenje pred zimo. Med drevesa, ki jih lahko sadimo jeseni v Sloveniji, sodijo jablane, hruške, češnje, slive, breskve, marelice, orehi, lešniki, kutine in kaki. Ta drevesa so prilagojena našemu podnebju in dobro uspevajo v različnih delih države. Priporočamo stare sorte sadnih dreves, saj je z njimi manj dela, predvsem pa nič škropljenja s strupi.
Sajenje dreves zahteva nekaj malega priprave. Najprej izberemo primerno mesto, ki je sončno in ima dobro odcedna tla. Izkopljemo jamo, ki je dvakrat širša in globlja od koreninske grude drevesa. Na dno jame lahko dodamo nekaj komposta ali dobro uležanega gnoja, da izboljšamo hranilno vrednost tal. Drevo postavimo v jamo tako, da je koreninski vrat na ravni tal, nato pa jamo zapolnimo z zemljo in jo rahlo potlačimo. Drevo dobro zalijemo in okoli debla nasujemo zastirko, ki bo zadrževala vlago in preprečevala rast plevela.
Sadite (le) stare sorte, privarčevali boste na času in denarju
Po sajenju je potrebno drevesa redno zalivati, še posebej v sušnih obdobjih. Priporočljivo je tudi obrezovanje, ki pomaga oblikovati krošnjo in spodbuja rast. Gnojenje z organskim gnojilom spomladi in jeseni bo drevesom zagotovilo potrebna hranila. Pomembno je tudi spremljanje morebitnih bolezni in škodljivcev ter pravočasno ukrepanje, še bolje pa je, da se odločite za nakup starih sort sadnih dreves, ki so že same po sebi odporne zoper škodljivce in na vremenske razmere pri nas.
Sadna drevesa začnejo obroditi različno hitro, odvisno od vrste in pogojev rasti. Jablane in hruške običajno obrodijo po 3-5 letih, češnje in slive po 4-6 letih, breskve in marelice pa po 2-4 letih. Orehi in lešniki potrebujejo nekoliko več časa, običajno 5-7 let, kutine in kaki pa lahko obrodijo že po 3-5 letih.
Če iščemo izključno stare sorte sadnih dreves, ki jih lahko sadimo jeseni, poskusite pobrskati med naslednjimi sortami, ki so prilagojene slovenskemu podnebju in so znane po svoji odpornosti ter kakovostnih plodovih:
- jablane: bobovec, carjevič, krivopecelj, mošancelj, voščenka, zlata parmena, grafenštajnc, london peping, kanadka, rdeči boskop, kosmač, beličnik
- hruške: viljamovka, kleržo, pastorjevka, tepka, jeribasma
- slive: madžarka, bistrica, češplja, mirabela
- češnja: domača češnja, maraska
- breskev: vinogradniška, redhaven, elberta, hale, dixired, starking
- marelica: madžarska, kecskeméti, bergeron, moorpark
- kaki: tipo, vanilija, rojo brilante
- kutina: leskovka, vranja, champion
- lešnik: rimski, hallejev velikan, lambert, istrski dolgoplodni lešnik
- oreh: franquette, parisienne, geisenheim, šampion
Sadite lahko seveda še številne druge stare sorte, ki jih prav tako lahko sadimo v tem času, npr. dren, nektarina, murva, rakitovec, jerebika, glog, šmarna hrušica,
črni ribez, kosmulja, aronija, itd.
Sadje ni drago, drago je le, če ga ne posadite …
Če ste se do sedaj izgovarjali, da je sadje drago, imamo za vas odgovor, katerega vsem s tem izgovorom redno ponuja nekdanji hrvaški poslanec Ivan Pernar, ki pravi: “Vsakič, ko pomisliš, da je sadje drago, posadi eno drevo. Po petih ali desetih letih boš imel toliko sadja, da ne boš vedel, kam z njim. Lahko pa NE posadiš sadnega drevesa in še 30 ali 50 let jokaš, da je sadje drago …”
Sajenje sadnega drevja je namreč ena najboljših investicij, saj lahko iz enega semena zraste na stotine plodov. Sadno drevo torej ne le da oplemeniti vaše premoženje, ampak tudi prispeva k ohranjanju okolja in zagotavljanju zdrave hrane – celo tudi za prihodnje generacije. Sveže in zrelo sadje je namreč najbolj zdrava hrana, ki jo lahko zaužije človek, čeprav lažnivi mediji (ki skrbijo za vašo bolezen) tega ne bodo zapisali in vas bodo raje strašili, da sadje ali preveč sadja škoduje …
Torej, se boste odločili za jokcanje, da je sadje drago ali za posaditev drevesa, ki vam bo sadje dolga leta nudilo zastonj? Ustvarite si lep(š)o prihodnost sami, ne čakajte, da to stori država, ker tega, kot vse kaže, ne boste dočakali. Začnite s sajenjem sadja – bodisi na svoji parceli, bodisi na sosedovi, seveda v soglasju z njim. Sadja bo, če bo vse normalno, namreč dovolj za oba … Naj raste, naj se širi samooskrba – in zdravje!
