Javno pismo Društva Belis predsednici Slovenije, predsedniku vlade, slovenskim poslancem, funkcionarjem, ministrom, županom, medijskim hišam in drugim odločevalcem glede prisilnih medicinskih posegov in nespoštovanja človekovih pravic

sobota, 24. avgusta 2024ponedeljek, 26. avgusta 2024 C. T.

V petek, 23. avgusta 2024, je Mihael Bellis – v imenu predsednice Društva Belis, Iviliane Bellis – na svojem FB profilu objavil Javno pismo glede prisilnih medicinskih posegov in nespoštovanja človekovih pravic, namenjeno pa je predsednici Slovenije, predsedniku vlade, slovenskim poslancem, funkcionarjem, ministrom, županom, medijskim hišam in vsem drugim odločevalcem v Republiki Sloveniji.

Predsednica Društva Belis je v javnem pismu, naslovljenem na vse, ki lahko vplivajo na javno mnenje ali imajo moč odločanja, izdala pravno, etično in zdravstveno opozorilo glede prisilnih medicinskih posegov ter nespoštovanja človekovih pravic. Za ta korak se je odločila zaradi aktualnih dogodkov, povezanih z “izrednimi razmerami” zaradi epidemij in pandemij. V uvodu pisma Belisova poudarja, da se morajo vsi odgovorni zavedati pomena temeljnih ustavnih in človekovih pravic, ki so zapisane v Ustavi Republike Slovenije, Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter mednarodnih pogodbah, in predstavljajo nepremostljivi temelj naše pravne države. Kršenje teh pravic, zlasti v kontekstu prisilnih medicinskih posegov, je, kot dodaja, neopravičljivo in protiustavno.

Namen javnega pisma

V obdobju med letoma 2020 in 2022, ko je potekala domnevna pandemija Covid-19, so bili posamezniki, ki se niso želeli cepiti ali upoštevati nasvetov uradnih strokovnjakov za cepljenje, izpostavljeni šikaniranju in diskriminaciji. Vse kaže, da se za to jesen načrtuje nova, prav tako – domnevna pandemija, katere cilj bo ponoven poskus cepljenja prebivalstva. Trdi se, da je cilj tega procesa – depopulacija, kar naj bi bil eden izmed ciljev Agende 2030, ki jo vodi svetovna elita pod vodstvom predsednika Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), Klausa Schwaba.

Med pandemijo Covid-19 (torej med letoma 2020 in 2022) Zakon o nalezljivih boleznih v Sloveniji še ni bil spremenjen v tolikšni meri, kot so si želeli globalisti, zato je vlada Janeza Janše globalistično agendo – domnevno depopulacijo ali genocid – izvajala zgolj z odloki. V zadnjih nekaj letih pa so vse države sveta, da bi se zaščitile pred morebitnimi tožbami, sprejele spremembe zakonov o nalezljivih boleznih, ki sedaj uradnim organom “dovoljujejo” celo prisilno cepljenje, če se to izkaže za “koristno” za prebivalstvo.

Cilj pandemije Covid-19 je bil množično cepljenje ljudi z mRNA gensko terapijo, ki so jo režimski plačanci, ki se predstavljajo kot strokovnjaki, poimenovali “cepivo proti Covidu”. To “cepivo” naj bi zdravilo, čeprav nihče nikoli ni dejansko vedel, kaj naj bi zdravilo, saj domnevni virus še vedno ni bil izoliran po Kochovih postulatih. Očitno je, da nekdo (globalna elita oziroma t. i. globoka država) želi s cepivi ogromno zaslužiti, del tega denarja pa namenja podkupovanju javnih uslužbencev v skoraj vseh državah sveta, ki s tem izvajajo genocid nad lastnim prebivalstvom.

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) je bil v Sloveniji sicer sprejet že leta 1995, vendar je bilo treba za potrebe domnevne zakonsko dovoljene depopulacije ljudi, ki se izvaja, nekatere njegove člene nekoliko spremeniti. Tako so 30. septembra 2022 poslanci v slovenskem parlamentu potrdili spremembe ZNB. Te spremembe naj bi bile namenjene, kot navajajo sami zakonodajalci, izboljšanju pripravljenosti in odziva na nalezljive bolezni, vključno z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, organizacijo zdravstvenih storitev in zaščito javnega zdravja.

S temi spremembami so institucije in izvajalci njihovih storitev pridobili večja in zdaj tudi zakonsko določena pooblastila, ki jim med drugim omogočajo celo prisilno cepljenje ljudi, seveda, če se oceni, da je to v “dobro ljudstva”. Vendar se ob tem pojavi najpomembnejše vprašanje – kdo določa, kaj je v dobro ljudstva? So to isti ljudje, ki so nas med letoma 2020 in 2022 strašili s smrtno nevarnim Covidom, medtem ko se je kasneje izkazalo, da je bila smrtnost podobna navadni gripi, in da virus, ki naj bi povzročal to bolezen, še vedno ni bil izoliran po Kochovih postulatih (in ga tudi nikoli ne bo, ker ne obstaja)?

Predsednica Društva za srečno življenje Belis, Iviliana Bellis, se dobro zaveda, kaj se skriva v ozadju preteklih in prihajajočih pandemij. Zato je vse poslance Državnega zbora, župane, mestne svetnike in druge lokalne odločevalce že vnaprej uradno obvestila o morebitnih kršitvah ustave, zakonov, pravil EU in mednarodnih pogodb, v primeru, da bi prisilni medicinski posegi ali druga dejanja, ki bi kršila temeljne človekove pravice, postala praksa v naši državi.

Ravno zaradi navedenega si upamo trditi, da je šlo pri tako imenovani pandemiji Covid-19 za izmišljeno pandemijo oziroma “plandemijo”, za katero stojijo globalisti, ki želijo predvsem napolniti svoje žepe, hkrati pa s cepljenjem ljudi bodisi usmrtiti bodisi spremeniti v bio-robote. To je tudi cilj transhumanizma, s katerim bi ljudje postali novodobni oziroma moderni sužnji, ki bi jih globalisti lahko nadzorovali in upravljali v vseh vidikih njihovega življenja. V razmislek: že danes je približno 90 % ljudi zasužnjenih s krediti, zaradi česar morajo delati vse, kar jim je ukazano, četudi gre za zločine proti človeštvu ali za kršitve človekovih pravic, določenih z ustavo.

Komu zaupati, če so ljudje pripravljeni za denar narediti vse?

Pomembno je razumeti, da živimo v času in svetu, kjer so ljudje za denar pripravljeni podpisati karkoli. Zato se ne gre čuditi, če bo predsednik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Tedros Adhanom Ghebreyesus, za primerno vsoto denarja znova razglasil nevarno “plandemijo”, četudi v resnici ne bo nobenega virusa. Prav tako ne bi bilo presenetljivo, če bodo režimski ‘strokovnjaki’ (kot sta Krek in Beović) spet za denar trdili, da gre za zelo nevaren virus, mediji pa bodo za denar širili novice in strah med ljudmi. Zdravniki bodo za denar ponovno poskušali cepiti ljudi z nepreverjenimi cepivi (Covid cepivo že zdaj povzroča smrt celo med mladimi), policisti bodo za denar fizično branili vse omenjene akterje, tožilci in sodniki pa bodo za denar znova zamižali na eno oko, kot so to počeli zadnja štiri leta, ko so prejemali tožbe ljudi. Poleg tega ne smemo pozabiti politikov (poslancev), ki so vse to za dober denar potrdili, izglasovali in omogočili potek celotne agende.

V gibanju OPS so začasa Covid plandemije na tožilstvo podali kar tri kazenske ovadbe, eno na kar 70-ih straneh, ker ni bilo nobenega odziva, pa so pri Vrhovnem državnem tožilcu Dragu Šketi skušali s pritiskom množice doseči, da bi jih obravnavali in Covid kriminalce aretirali. Do njega nikakor in nikoli niso mogli priti (na maile pa ni odgovarjal), saj so jim vse to vedno znova in znova preprečevali policisti (glej sliko), ki so bili ravno tako obveščeni in opozorjeni, da se nad Slovenci izvaja prepovedan medicinski poskus, a so se na besede Ladislava Trohe iz OPS-a, kljub temu, da je imel za svoje trditve uradno pridobljene pisne dokaze, zgolj požvižgali.

Javno pismo je napisano kot opozorilo izvajalcem agende, da ljudje vemo, kaj se dogaja, in da je zakon, tudi če ga sprejmejo poslanci, lahko protiustaven, če krši človekove ustavne pravice. Predsednica Društva Belis zato izrecno poudarja, da Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) ne sme biti uporabljen kot izgovor za kršenje temeljnih človekovih pravic. Prisila posameznikov v medicinske posege, kot so cepljenja, brez njihovega soglasja, predstavlja kršitev ustavne pravice do telesne nedotakljivosti (34. člen Ustave RS) in pravice do osebne svobode (35. člen Ustave RS).

Iviliana Bellis nadalje poudarja, da je vsak poslanec Državnega zbora, župan, mestni svetnik in drug lokalni odločevalec dolžan spoštovati ustavo, zakone in mednarodne pogodbe. Če bi kdo namerno spodbujal ali izvajal prisilne medicinske posege, kot je cepljenje brez soglasja, bi bil neposredno odgovoren za kršitve teh pravic in bi se lahko soočil z resnimi pravnimi posledicami. Po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1) se takšna dejanja lahko štejejo za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic (257. člen), prisiljevanja (132. člen) ali celo povzročitve telesne poškodbe (123. člen).

Bill Gates (levo) in Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), sta tesna prijatelja in partnerja, saj ju povezuje skupni cilj – denar. Gatesova ZASEBNA fundacija GAVI je največji sponzor WHO, zato ima njegova beseda velik vpliv na odločitve, ki jih sprejema Tedros. Če Tedros razglasi pandemijo, bodo vlade po vsem svetu cepile svoje prebivalce, kar bo Gatesu prineslo dobiček, delček tega zaslužka pa bo verjetno namenjen tudi vsem, ki so sodelovali pri tem procesu. To naj bi bil tudi eden od razlogov za pretekle in ŽAL, tudi za potencialno prihodnje pandemije.

Spoštovanje temeljnih pravic državljanov mora biti vodilo vseh odločitev, še posebej v času, ko se soočamo z izzivi, kot so epidemije. Zato Iviliana Bellis, predsednica Društva za srečno življenje Belis, poziva vse odgovorne, tako na državnem kot lokalnem nivoju, da ravnajo v skladu z zakonodajo, ustavo in mednarodnimi pravili ter zagotovijo, da pravice posameznikov ne bodo kršene pod nobenimi pogoji. Nihče, ki prejme to sporočilo, še dodaja predsednica Društva Belis, se ne bo mogel sklicevati na nevednost ali nerazumevanje situacije; v primeru kršitev se bo vzpostavila osebna odgovornost, ki jo bodo spremljali pravni postopki in sankcije, določene z zakonodajo.

Na našem portalu smo že večkrat pisali o načrtih globalistov in Agendi 2030 (ki se, kot kaže, izvaja v skladu z informacijami, ki jih imamo), zato se tokrat ne bomo spuščali v podrobnosti. Omenjeni zapis bomo posredovali nekaterim institucijam in posameznikom, ki jih je v svojem javnem pismu navedla Iviliana Bellis, in jih prosili za komentar in njihova stališča v primeru ponovne razglasitve pandemije. Med prejemnike bomo vključili tudi Gasilsko zvezo Slovenije, saj naj bi po nekaterih virih tudi gasilci prejeli pozive k sodelovanju pri načrtovanih ukrepih proti (tudi slovenskem) ljudstvu.

Odgovore in stališča prejetih institucij bomo seveda objavili na naših straneh.

Javno pismo predsednice Društva Belis Iviliane Bellis

JAVNO PISMO PREDSEDNICI SLOVENIJE, PREDSEDNIKU VLADE, SLOVENSKIM POSLANCEM, FUNKCIONARJEM, MINISTROM, ŽUPANOM, MEDIJSKIM HIŠAM IN DRUGIM ODLOČEVALCEM

Sporočilo za Državni zbor Republike Slovenije, župane, mestne svetnike in lokalne in druge odločevalce – pravno, etično in zdravstveno opozorilo glede prisilnih medicinskih posegov in nespoštovanja človekovih pravic

Spoštovani poslanci Državnega zbora, župani, mestni svetniki in drugi lokalni odločevalci,

v luči aktualnih dogodkov, povezanih z “izrednimi razmerami” zaradi epidemij in pandemij, je nujno, da se vsi odgovorni zavedamo pomena temeljnih ustavnih in človekovih pravic. Te pravice, zapisane v Ustavi Republike Slovenije, Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter mednarodnih pogodbah, tvorijo nepremostljivo osnovo naše pravne države. Kršenje teh pravic, še posebej v kontekstu prisilnih medicinskih posegov, je neopravičljivo in protiustavno. Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) ne sme služiti kot izgovor za kršenje temeljnih človekovih pravic. Prisila posameznikov v medicinske posege, kot so cepljenja, brez njihovega soglasja, predstavlja kršitev ustavne pravice do telesne nedotakljivosti (34. člen Ustave RS) in pravice do osebne svobode (35. člen Ustave RS). Prav tako je takšno poseganje v človekovo telo brez soglasja v nasprotju z mednarodnim pravom, kot so določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (3. člen – prepoved nečloveškega ravnanja) in Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov (5. člen – prepoved mučenja).

Spoštovanje etične in pravne odgovornosti poslancev, županov, mestnih svetnikov in drugih funkcionarjev je conditio sine qua non ali neobhodno potreben pogoj za pošteno delovanje celotne družbe in vseh pripadajočih družbenih dogovorov, posebej spoštovanje pravil demokratične republike brez politične demokracije in političnih preferenc. Vsak poslanec Državnega zbora, župan, mestni svetnik in drug lokalni odločevalec je dolžan spoštovati ustavo, zakone in mednarodne pogodbe. Če bi kdo vedoma spodbujal ali izvajal prisilne medicinske posege, kot so cepljenja brez soglasja, bi bil neposredno odgovoren za kršitve teh pravic in se lahko sooči z resnimi pravnimi posledicami. Po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1) se takšna dejanja lahko štejejo za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic (257. člen), prisiljevanja (132. člen) ali celo telesne poškodbe (123. člen). Upoštevati je potrebno tudi možnost ugotovitve genocida, democida ali drugih oblik množičnega ubijanja in škodovanja ljudem, še posebej ker določene prakse prihajajo izven države. To zahteva večjo previdnost in zaščito suverenosti Slovenije ter njenih državljanov. V preteklih epidemijah, kot je COVID-19, smo bili priča številnim primerom hudih stranskih učinkov cepiv, ki so jih mediji pogosto ignorirali ali minimalizirali. Toksini v cepivih, ki povzročajo reakcije, podobne kužnim boleznim, lahko služijo kot orožje biološkega vojskovanja, kar je bilo odkrito v dokumentih proizvajalcev cepiv. Opozoriti vas želimo na Tonix cepivo za opičje koze, ki ga proizvajalec sam opisuje kot potencialno biološko orožje oz. “dual-use” izdelek. Podrobnosti si lahko ogledate v naslednjih povezavah:

- - Povezava do Reanalogizacije 2: Del, ki govori o neverjetnih izjavah v SEC-poročilih od proizvajalcev Bavarian Nordic in Emergent Biosolutions: http://tiny.cc/10ojzz

- - Povezava do Reanalogizacije 2: Del, ki govori o Tonix cepivu in njihovih trditvah v SEC poročilu: http://tiny.cc/50ojzz

Takšne oznake, kot je “dual use”, implicirajo možnost vojaške uporabe, kar je skrajno zaskrbljujoče. Poleg tega so znani primeri, ko cepiva povzročajo hude kožne reakcije, kot so izpuščaji in mehurji, kar lahko pri določenih bolnikih vodi tudi do usodnih posledic. Nekateri primeri so bili dokumentirani tudi v času COVID-19 pandemije:

- - COVID-19 cepivo in hudi izpuščaji: http://tiny.cc/wznjzz
  - COVID-19 cepivo in hud kožni izpuščaj: https://tinyurl.com/3vumapd2
  - Znanstveni članek: http://tiny.cc/uznjzz

V primeru prisilnih medicinskih posegov imajo prizadeti posamezniki pravico do pritožbe na ustrezna sodišča, vključno z Ustavnim sodiščem RS in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Prav tako imajo pravico vložiti odškodninske tožbe in kazenske ovadbe proti odgovornim osebam in institucijam. Vsaka kršitev teh pravic bo imela pravne posledice, vključno z možnostjo odškodninske odgovornosti države in posameznikov, ki so te kršitve izvedli ali jih dovolili.

S tem sporočilom uradno obveščamo vse poslance Državnega zbora, župane, mestne svetnike in druge lokalne odločevalce o morebitnih kršitvah ustave, zakonov, EU pravil in mednarodnih pogodb, če bi prisilni medicinski posegi ali drugo ravnanje, ki bi kršilo temeljne človekove pravice, postali praksa v naši državi. Nihče, ki prejme to sporočilo, se ne bo mogel sklicevati na nevednost ali nerazumevanje situacije. V primeru kršitev se bo vzpostavila osebna odgovornost, ki jo bodo spremljali pravni postopki in sankcije, ki jih omogoča zakonodaja.

Spoštovanje temeljnih pravic državljanov mora biti vodilo vsake odločitve, še posebej v času, ko se soočamo z izzivi, kot so epidemije. Zato pozivamo vse odgovorne, tako na državnem kot lokalnem nivoju, da ukrepajo v skladu z zakonodajo, ustavo in mednarodnimi pravili, ter zagotovijo, da se pravice posameznikov ne kršijo pod nobenimi pogoji.

S spoštovanjem,

Društvo za srečno življenje Belis,
Iviliana Bellis, predsednica

Spremembe v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB) (vir)

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB-D)

1. člen

V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US) se 39. člen spremeni tako, da se glasi:

»39. člen

(1) Kadar drugi ukrepi, določeni s tem zakonom, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva pred širjenjem oziroma za preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljive bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra, z uredbo predpiše tudi ukrepe, določene v tem členu, če so takšni ukrepi nujni, primerni in sorazmerni za preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi. Vlada Republike Slovenije pri sprejemu uredbe izhaja iz strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona ter v primeru, ko ne sledi strokovni oceni, to v predlogu uredbe tudi obrazloži. Ukrepi, določeni v tem členu, se lahko odredijo zgolj v primeru, ko minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasita epidemijo nalezljive bolezni, ali v primeru, ko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje odločita, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni.

(2) Obrazložitev predloga uredbe vsebuje najmanj: pravno podlago za ukrepe, strokovno podlago za ukrepe, ki jo vsebinsko predstavlja strokovna ocena iz 39.a člena tega zakona, rok trajanja ukrepov, človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih ukrepi omejujejo, ter razloge za odločitev o omejitvah teh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(3) Vlada Republike Slovenije lahko v skladu s prejšnjima odstavkoma v uredbi odredi, da se gibanje in zbiranje oseb ter promet blaga, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni, pogojuje:

z upoštevanjem higiensko varnostnih in drugih zaščitnih ukrepov glede na način prenosa nalezljive bolezni, kot so zagotavljanje osebne higiene, uporaba zaščitnih sredstev, vzdrževanje medosebne razdalje, razen določitve največjega števila oseb, ki se lahko gibajo, zbirajo ali dostopajo do blaga in storitev;
s posredovanjem osebnih podatkov odgovorni osebi javnega ali zasebnega prava, ki organizira zbiranje oseb oziroma opravlja promet blaga, izvaja storitve ali izvaja delovne procese;
s predložitvijo ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil odgovorni osebi iz prejšnje alineje;
vse z namenom omejevanja širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanja zdravja in življenja ljudi.

(4) Če Vlada Republike Slovenije z upoštevanjem sorazmernosti ostalih sprejetih ukrepov iz tega odstavka po preučitvi strokovne ocene iz 39.a člena tega zakona oceni, da ukrepi, določeni v prejšnjem odstavku, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, lahko z uredbo odredi tudi naslednje ukrepe:

omeji prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nalezljivo boleznijo, in sicer tako, da se kot pogoj za prihod v državo zahteva predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil ali se od osebe, ki vstopa v državo, zahteva posredovanje osebnih podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena, pri čemer se državljanu Republike Slovenije ali tujcu z dovoljenjem za prebivanje v Republiki Slovenji, razen v primerih iz naslednje točke, ne sme prepovedati ali preprečiti prihoda v Republiko Slovenijo;
prepove prihod iz držav iz prejšnje točke tujcem, ki nimajo pravnega naslova za bivanje v Republiki Sloveniji in ne vstopajo na ozemlje Republike Slovenije, da bi uresničevali pravico do družinskega življenja z družinskimi člani tujca, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev;
omeji gibanje na določeno območje ali prepove dostop na določeno mesto, pri čemer upošteva značilnosti območja, zlasti gostoto poselitve, ter dostop do storitev javnega prevoza, poštnih storitev, bančnih storitev, zdravstvenih storitev in tem podobnih storitev ter dostop do prehranskih, živilskih in higienskih dobrin. Če se omejitev gibanja predpiše za območje celotne države, okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela, Vlada Republike Slovenije posebej utemelji nujnost takšne omejitve ter razloge, zaradi katerih omejitev gibanja znotraj dela območja države ne bi ustrezno zajezila prenosa nalezljive bolezni;
omeji ali prepove zbiranje oseb na območju celotne države, okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, knjižnicah, drugih ustanovah za izvajanje kulturne dejavnosti, gostinskih in nastanitvenih obratih, verskih objektih, v športnih objektih, na javnih prireditvah in drugih javnih krajih, razen javnih shodov in zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode;
omeji in hkrati določi pogoje ter način izvajanja omejenega prometa z blagom, izvajanja storitev ali izvajanja delovnih procesov ali prepove promet z blagom, izvajanje storitev ali izvajanje delovnih procesov na območju celotne države, okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela;
prilagodi, omeji ali prepove pouk oziroma izvajanje vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa na območju celotne države, okuženega ali ogroženega območja ali njegovega dela oziroma posameznih prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ali odredi način izvajanja pouka oziroma izvajanja vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih na daljavo, pri čemer se zasleduje načelo največje otrokove koristi oziroma koristi udeležencev vzgojno-izobraževalnih programov in uresničevanje pravice do izobraževanja, na način, da se izobraževanje na daljavo odredi le, če so uvedeni tudi drugi ukrepi, s katerimi se preprečuje množični stik med ljudmi, in ki primerljivo ali celo manj intenzivno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, iz tega odstavka.

(5) Če ukrepi iz četrtega odstavka tega člena ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za preprečevanje širjenja in obvladovanja nalezljivih bolezni ter varovanja zdravja in življenja ljudi, se lahko v času in za čas razglašene epidemije omeji javne shode zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena ter zbiranja zaradi kolektivnega uresničevanja verske svobode.

(6) Z uredbo Vlada Republike Slovenije odredi tudi izjeme, ki veljajo za posamezni ukrep, vse z namenom uresničevanja načela sorazmernosti med zasledovanimi cilji posameznih ukrepov ter omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega.

(7) Osebni podatki iz druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena obsegajo osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, kontaktne podatke (telefonsko številko oziroma elektronski naslov) in podatke o imunosti ali neokuženosti ali druga ustrezna dokazila. Osebni podatki iz 1. točke četrtega odstavka tega člena obsegajo osebno ime, stalno oziroma začasno prebivališče, kontaktne podatke (telefonsko številko oziroma elektronski naslov), kraj in čas vstopa in izstopa v in iz Republike Slovenije, identifikacijsko številko prevoznega sredstva in podatke o imunosti ali neokuženosti ali druga ustrezna dokazila. Osebni podatki se obdelujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in se hranijo 30 dni ter se po poteku tega roka uničijo. Do teh podatkov lahko dostopa Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

(8) Uredbe, s katerimi se predpišejo ukrepi iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, vsebujejo določbo o dolžini veljavnosti uredbe, pri čemer ta ne sme presegati petnajst dni. Uredba, ki ne opredeljuje dolžine veljavnosti, velja sedem dni od uveljavitve.

(9) Vlada Republike Slovenije lahko v uredbi iz tega člena določi tudi prekrške in sankcije zanje za primer kršitve določb uredbe.«.

2. člen

Za 39. členom se dodata nova 39.a in 39.b člen, ki se glasita:

»39.a člen

(1) Za pripravo, spremljanje in koordinacijo ukrepov iz 39. člena tega zakona se za vsako posamezno stanje, za katero minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasita epidemijo nalezljive bolezni, ali v primeru, ko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje odločita, da obstaja nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni, ustanovi neodvisna strokovna skupina (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina). Strokovno skupino vodi predstavnik epidemiološke stroke, sestavljajo pa jo še vsaj predstavniki imunološke, sociološke, psihološke, ekonomsko-finančne in pravne stroke, strokovnjak za bolezen, ki se določi glede na predvidljive zaplete nalezljive bolezni, ter mikrobiolog.

(2) V primeru, ko epidemijo razglasi ali odloči o nevarnosti hitrega širjenja nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije, ta ustanovi strokovno skupino. V primeru, ko epidemijo razglasi ali odloči o nevarnosti hitrega širjenja nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za zdravje, strokovno skupino ustanovi minister. Strokovni skupini iz prejšnjih stavkov delujeta v okviru ministrstva, pristojnega za zdravje.

(3) Strokovna skupina na zahtevo Vlade Republike Slovenije oziroma ministra, pristojnega za zdravje, pripravi in sprejme obrazloženo strokovno oceno, ki zajema epidemiološke, medicinske in etične vidike, če tako oceni strokovna skupina, pa tudi družbene in psihološke vidike ter finančno-ekonomske vidike ukrepov iz 39. člena tega zakona ter opravo testa sorazmernosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

(4) Strokovna ocena vsebuje:

oceno stanja, skupaj z medicinskimi in epidemiološko-mikrobiološkimi podatki o širjenju in nevarnosti nalezljive bolezni ter podatki o zmogljivosti in obremenjenosti zdravstvenega sistema, ki vsebujejo tudi oceno tveganja za obdobje nadaljnjih 30 dni;
določitev najmanjšega okuženega oziroma ogroženega območja, kot na primer teritorialne enote, znotraj katerega so predlagani ukrepi primerni, nujni in sorazmerni, in ciljne populacije ukrepov;
strokovna stališča o najprimernejših ukrepih za preprečevanje nalezljive bolezni ter primerjavo teh ukrepov z vidika njihove učinkovitosti;
priporočene ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni z navedbo vrste ukrepa, okuženega oziroma ogroženega območja in ciljne populacije ukrepov;
razloge za odreditev ukrepov, ki vsebuje poročilo o koristih priporočenega ukrepa in intenziteto omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere se s posameznimi ukrepi posega, upoštevaje prostorske oziroma populacijske učinke posameznega predlaganega ukrepa;
oceno vpliva prometa s posameznimi vrstami blaga ter izvajanja storitev in delovnih procesov na pojav in širjenje nalezljive bolezni, ob upoštevanju stopnje omejevanja pri prometu s tem blagom ter izvajanjem storitev in delovnih procesov, in priporočilo ustreznih ukrepov iz 39. člena tega zakona in pogojev, pod katerimi se lahko ponuja posamezno blago, storitev oziroma opravlja delovni proces, če Vlada Republike Slovenije predlaga omejitev ali prepoved prometa z blagom oziroma omejitev ali prepoved izvajanja storitev in delovnih procesov, ki pomenijo znatno tveganje za širjenje nalezljive bolezni;
druge ugotovitve in priporočila.

(5) Pri pripravi strokovne ocene iz tega člena ter pri pripravi predloga uredbe iz 39. člena tega zakona se upoštevajo ustaljeni kazalniki in merila za določeno nalezljivo bolezen, v skladu s pravili medicinske stroke, še zlasti:

način in hitrost prenosa okužbe z upoštevanjem vloge presimptomatskega in asimptomatskega prenosa;
bazično in efektivno reprodukcijsko število;
splošna umrljivost, presežna umrljivost, umrljivost zaradi specifičnega povzročitelja, smrtnost;
število novih okužb na določeno število prebivalcev v določenem časovnem obdobju v primerjavi s pričakovanim številom;
število aktivno okuženih oseb v določenem časovnem obdobju na določeno število prebivalcev;
raven imunosti populacije;
delež okuženih oseb glede na število opravljenih testiranj;
število obolelih oseb;
število oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje;
število oseb, ki potrebujejo intenzivno terapijo;
obremenjenost zdravstvenih kapacitet glede na število obolelih oziroma obolelih s specifičnimi potrebami zdravljenja;
predvidene in znane zdravstvene, socialne ter družbene posledice nalezljive bolezni;
ogroženost bolnikov in populacije, upoštevaje strokovna dognanja o posamezni nalezljivi bolezni ter vrstah in učinkovitosti diagnostike, zdravljenja in možnih preventivnih ukrepih;
druga strokovno-medicinska merila in kazalnike glede na specifične značilnosti posamezne nalezljive bolezni;
tehnične, kemične in druge lastnosti blaga, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pojav in širjenje nalezljivih bolezni;
vrste storitev (glede na način izvajanja, pri čemer se zlasti upošteva kontaktnost storitve), izvajanje katere bi vplivalo ali bi lahko vplivalo na prenos nalezljive bolezni.

(6) Med kazalniki iz prejšnjega odstavka se pri pripravi strokovne ocene uporabijo tisti, ki so na voljo v času priprave. Nacionalni inštitut za javno zdravje zagotavlja, da kazalniki združujejo enake vsebinsko standardizirane podatke, ki jih posredujejo zdravstveni zavodi, laboratoriji in organizacije iz tega zakona.

(7) Strokovna skupina pri pripravi strokovne ocene upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se nanašajo na epidemiološko situacijo v posamezni državi, ali druge uradne podatke tujih ali mednarodno priznanih institucij s področja javnega zdravja, če takšna ocena oziroma uradni podatki obstajajo.

(8) Nacionalni inštitut za javno zdravje nudi strokovni skupini pri pripravi strokovne ocene strokovno, tehnično, kadrovsko in drugo potrebno pomoč. Podporo strokovni skupini glede na potrebe nudijo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo.

(9) Strokovna ocena se objavi na spletnih straneh Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, najkasneje naslednji dan po sprejemu uredbe iz 39. člena tega zakona.

(10) Člani strokovne skupine imajo za čas sodelovanja v strokovni skupini pravico do odsotnosti z dela, kot jo ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, za primere opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih. Člani strokovne skupine so upravičeni do nagrade in povračila stroškov za delo po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za zdravje, sredstva za izplačilo nagrade in stroškov za delo pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

39.b člen

(1) Istočasno z vložitvijo predloga uredbe iz 39. člena Vladi Republike Slovenije pristojni minister pošlje predlog uredbe v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.

(2) Ko Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 39. člena tega zakona, jo nemudoma pošlje v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanke in poslanci se seznanijo z uredbo na seji delovnega telesa, pristojnega za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov s področja javnega zdravja, najkasneje peti dan po njenem prejemu.

(3) Uredbo ali del uredbe, s katero želi Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona preko 30 dni in preko 60 dni, obravnava delovno telo iz prejšnjega odstavka ter predlaga in glasuje o sklepu, ki podaja soglasje k uredbi ali delu uredbe Vlade Republike Slovenije. Delovno telo iz prejšnjega odstavka predlagani sklep pošlje v odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlagani sklep je izglasovan, če zanj glasuje večina navzočih poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.

(4) Uredbo ali del uredbe, s katero želi Vlada Republike Slovenije podaljšati veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona preko 90 dni, obravnava delovno telo iz drugega odstavka tega člena ter predlaga in glasuje o sklepu, ki podaja soglasje k podaljšanju veljavnosti uredbe ali dela uredbe Vlade Republike Slovenije preko 90 dni. Delovno telo iz drugega odstavka tega člena predlagani sklep pošlje v odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije. Predlagani sklep je izglasovan, če zanj glasuje večina vseh poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.

(5) Postopek iz prejšnjega odstavka se ponovi vsakokrat, ko Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo, s katero podaljša veljavnost po vsebini istega ukrepa iz 39. člena tega zakona za nadaljnjih 30 dni.«.

3. člen

V 54. členu se 10. točka črta.

4. člen

V 57. členu se v prvem odstavku 14. točka črta.

Tretji odstavek se črta.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

5. člen

Pravilnik iz 39.a člena zakona, ki ureja nagrade in povračila stroškov članom strokovne skupine za opravljeno delo v tej skupini, sprejme minister najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 502-01/22-21/636

Ljubljana, dne 29. junija 2022

EPA 129-IX

Državni zbor Republike Slovenije
Nataša Sukič
podpredsednica