V Domžalah razvojni programi občine pozornost namenjajo tudi podpori in razvoju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, sodelovanju mesta z vasmi ter razvijanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah

Pred časom (14.6.2024) smo županom in županjam vseh 212-tih slovenskih občin poslali dopis, v katerem smo jim med drugim zastavili tudi nekaj zelo pomembnih novinarskih vprašanj v zvezi s pripravljenostjo na morebitno pomanjkanje hrane, ki zna – zaradi nepravilnega delovanja oz. nepravilne politike Evropske unije – že kmalu prizadeti tudi Slovenijo. Kot druga izmed občin se je odzvala občina Domžale (prva je odgovorila občina Radovljica), v njenem imenu pa nam je odgovore priskrbela vodja protokola in odnosov z javnostmi mag. Patricija Verbole, katere odgovore, vključno s slikovnim materialom, objavljamo v nadaljevanju. Mag. Verbole, kot tudi vodstvu občine Domžale, se zahvaljujemo za sodelovanje.

• Ali je vodstvo vaše občine seznanjeno z (zgoraj opisanimi) ekonomskimi razmerami v Evropi oz kakšne so le-te po Vašem vedenju? Ali pripravljate na lokalnem nivoju kakšne (preventivne) protiukrepe in kakšne?

Vodstvo Občine Domžale in tudi strokovni sodelavci redno spremljajo novosti o dogajanju v Sloveniji in po svetu ter skladno z njimi pripravljamo ukrepe, spodbude in projekte, s katerimi lahko kar najbolje odgovarjamo na izzive, ki se porajajo v lokalnem okolju in širše. Na Občini Domžale stremimo k trajnostnemu razvoju občine, kar med drugim vključuje urejanje in zagotavljanje javnih zelenih površin, izbiro energetsko učinkovitejših rešitev in prizadevanju za boljšo energetsko samooskrbo, iskanje rešitev z vključevanjem prebivalcev, zagotavljanje dobrih kolesarskih povezav ter spodbujanje uporabe trajnostnih oblik potovanj. Razvojni programi občine pozornost namenjajo tudi podpori in razvoju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, sodelovanju mesta z vasmi ter razvijanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

• Ali je vaša občina pripravljena na morebitno pomanjkanje hrane (v kolikor pride do izrednih razmer – zaustavitve trgovskih poti, krizo z elektriko, nafto, itd) ali se zanaša le na državne rezerve in pomoč Evrope (ki je pred bankrotom in morda celo razpadom)? Ali menite, da lahko tudi kot občina (kot najmočnejša lokalna institucija) naredite kaj v skrbi za varno prihodnost občanov (npr. spodbujanje lokalne pridelave hrane)?

V  primeru izrednih razmer se osnovno zagotavljanje preskrbe z osnovnimi živili, nujno potrebnimi za življenje, rešuje na državni ravni oz. iz državnih blagovnih rezerv z vključenostjo občinskega zaščitno-reševalnega sistema.

Občina Domžale je sicer članica lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas ter tako aktivna v okviru več projektov za podporo lokalnim kmetijam, tudi čebelarjem, in spodbujanje k večji pridelavi in predelavi lokalnih pridelkov in izdelkov. Pomembno pa je tudi spodbuditi zavedanje širše javnosti o tem, kako pomembna je zdrava, lokalno pridelana hrana. Na Občini Domžale podpiramo lokalne pridelovalce in predelovalce tudi z nakupom njihovih izdelkov oz. pridelkov za potrebe promocije in protokola.

Samooskrba je vsekakor pomembno področje, zato na Občini Domžale spodbujamo lokalno pridelavo hrane in podpiramo njeno prodajo. V Domžalah pridelovalci prodajajo pridelano hrano tudi na kmetijah ali v lastnih samopostrežnih trgovinicah, ki so med prebivalci odlično sprejete. V središču Domžal poteka prodaja na zelo dobro obiskanem tržnem prostoru, tudi s kroženjem pridelovalcev izven meja občine, in na dogodkih, organiziranih v sodelovanju z drugimi občinami, društvi in organizacijami. Na ta način se krepi zavedanje prebivalcev o dodani vrednosti domače hrane lokalnih proizvajalcev, tudi v kriznih časih.

Na območju občine deluje tudi zadruga za razvoj podeželja, ki skrbi za širjenje te zavesti in prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov ter dostavo posameznikom, izobraževalnim ustanovam in drugim organizacijam. Deluje pa na Domžalskem tudi inovativna kuhinja, v kateri iz podarjenih pridelkov in presežkov hrane pripravljajo zdrave in okusne obroke.

Na Domžalskem je ravninsko območje z dokaj ugodnimi talnimi razmerami za kmetovanje. Po oceni domžalske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki tudi povezuje lokalna podjetja in pridelovalce, se je v zadnjih letih precej razvilo zelenjadarstvo. Prav tako so se povečale privatne površine, ki se jih namenja za vrtičke. Občina Domžale trenutno ne razpolaga z javnimi vrtički, preučuje pa možnosti za postavitev pop-up vrtov.

Na splošno Občina Domžale v ospredje razvoja postavlja tudi zagotavljanje zelenih površin za doseganje višje kakovosti bivanja. V Domžalah je tako več parkov oziroma zelenih površin, ki bi v primeru izrednih razmer lahko služili drugim, nerekreativnim namenom.

• V koliko % je vaša občina samooskrbna, koliko ljudi lahko preživi, v kolikor pride jutri do izpada električne energije (ali pomanjkanja ruskih energentov – plin, nafta), ki bi zaustavil ves evropski dostavni promet?

S tem podatkom trenutno ne razpolagamo. Je pa na območju občine okoli 225 aktivnih kmetij, polega tega pa skorajda ni hiše, ki ne bi imela domačega samooskrbnega domačega vrta. V občini imamo več pridelovalcev sadik.

• Koliko ima vaša občina zelenih površin, ki jih lahko nameni samooskrbi (vzgajanju sadja in zelenjave) in ali bi bila pripravljena nemudoma stopiti na pot povečanja samooskrbe (seveda pod pogojem, da to odobri občinski svet, lahko tudi po posvetu s sveti krajevnih skupnosti)?

V občini Domžale glede na površino prevladuje kmetijska raba tal. Gozdovi pokrivajo 33% površine občine. Možnosti uporabe zelenih površin za namen samooskrbe že preučujemo.

• V kolikor bi se želeli lotili povečanja samooskrbnih kapacitet, v čem vidite oviro ali največjo oviro? Je to iskanje lokalnega podjetja, ki bi vodilo zadevo? Je to priprava razpisa za prijave? So to pomanjkanje zelenih površin, pomanjkanje sredstev v proračunu, pomanjkanje ljudi (ki bi vzdrževali samooskrbni sistem), v birokraciji ali v čem drugem?

V tej fazi, v fazi preučevanja možnosti vzpostavitve in zasnove javnega sistema samooskrbe je težko govoriti o ovirah. Pri vzpostavitvi sistema samooskrbe v okviru Občine lahko izzive predstavljajo različni koraki, od priprave pravnih podlag, vključevanje vseh deležnikov, priprava razpisov, zagotavljanje proračunskih sredstev ter identifikacija in ureditev primernih zemljišč idr.

• V koliko letih bi lahko bila vaša občina povsem samooskrbna in koliko ust bi še lahko sprejela in nahranila (hipotetično recimo, da bi se odločili za samooskrbo s sadjem in zelenjavo, ki je 20x racionalnejša od živinoreje, saj zahteva 20x manj zelenih površin)?

S takšno oceno trenutno ne razpolagamo.

• Sosednja Italija naj bi dajala (ponekod) v najem hiše po le 1€, samo zato, da vasi ali zaselki ne propadejo. Ali ima vaša občine v posesti zapuščene hiše ali celo vasi in ali bi jih oddala v najem ljudem, ki bi želeli živeti ‘v divjini’ in samooskrbno? (V Sloveniji je namreč povpraševanje tudi po tem.)

Občina Domžale nima v lasti zapuščenih hiš ali vasi.

Zahvaljujemo se vam za obravnavo pomembne teme samooskrbe. V pričakovanju zanimivih prispevkov in izmenjave dobrih praks vas lepo pozdravljamo.