Kaj naredite s koščicami sadja? Jih vržete v kanto? Ne delajte tega …
Za večino ljudi se, ko pojedo sadje in jim v rokah ostane le še koščica, zgodba zaključi, dejansko pa bi se lahko šele začela. Lahko bi se začela nova zgodba, zgodba o novem rojstvu …
Koščica, ki vam ostane v rokah, ni odvečni del oz. višek sadeža, temveč je seme, ki lahko poskrbi, da iz njega zraste na stotine istih plodov, kakršnega ste pravkar pojedli. Seveda se to ne bo zgodilo, če boste koščico vrgli v smeti, obstaja pa verjetnost, da se to zgodi, če boste koščico zavrgli nekje v naravi.
Seveda ne rabite hoditi v naravo po vsakih treh ali petih pojedenih breskvah, marelicah, slivah, nektarinah (itd), lahko pa vsa ta semena shranjujete v posodico, potem pa enkrat tedensko (ali pa še poredkeje), ko imate pač zahod po kakšni neurbani sredini, te koščice preprosto odvržete v naravi.
Ko pojeste sadje, koščice oz semen(a) torej ne zavrzite v kanto. Operite jih in posušite, nato pa jih odložite v škatlo (ali posodo). Ko boste kje na poti, vrzite semena skozi okno, a naj bo to nekje, kjer ni ceste, ljudi in dreves. Narava bo sama poskrbela za njih.
Kot zanimivost zapišimo, da se ta praksa v afriških in azijskih državah izvaja že stoletja, tudi zato sta ti dve celini tako bogati s sadjem. Nekoč, preden smo ljudje postali ‘civilizirani’, preden smo hodili veliko potrebo opravljati v stranišča, smo to počeli v naravi … in s tem skrbeli za razplod dreves. Rastinojede živali to počno še dandanes. Pomagajmo jim pri tem (vsaj) na gornji način.
Posadimo na tisoče in stotisoče sadnih dreves po okolici, kajti v časih, ki so pred nami (in pri čedalje višjih cenah sadja in zelenjave ter vseh drugih surovin), nam bo vsako drevo, ki bo dalo svoj plod, več kot dobrodošlo.
Na zdravje!
