Beseda urednice #008: Ob sredah protestnik, ostale dni pokorni suženj! Do kdaj?
Marsikaj smo že “morali” požreti v preteklem letu in osmih mesecih, kajne, dragi soljudje? Kje naj začnemo? Le kje drugje kot pri “samo-maski”.
Kirurška maska za vse nas, ki nismo ne kirurgi ne zdravniki ne zobozdravniki. Ta kos blaga, prepojen s kemikalijami – ker ni dovolj, da zgolj stradate kisika, potrebno vas je tudi čim bolj dodatno zastrupiti -, se je mnogim, premnogim že dobesedno prilepil na obraz in pri najboljši volji ne gre več dol. (In tukaj bi se morali resno vprašati, ZAKAJ ne gre??)
Potem testiranje – testiranje NA KAJ?? Če si zdrav, si zdrav, če si bolan, si bolan in doma počivaš, dokler se ne pozdraviš. Pika. Kaj je treba tu filozofirati?
PCT? Kaj je sploh to?? Prideš v trgovino, na bencinsko črpalko, v restavracijo, trafiko, banko, pri milem bogu kamorkoli, in te vprašajo, ali imaš PCT. Kaj je edino, kar v takšnem primeru lahko odgovoriš? Kaj je edino, kar si sploh dolžan/-a odgovoriti? Veste, kaj? Tole: “Vi niste moj zdravnik/-ica in zato vam nisem dolžan/-a poročati o svojem zdravstvenem stanju. Opravljajte svoje delo, za katerega ste plačani, sicer vas lahko prijavim zaradi neprofesionalnosti in kršenja pacientovih pravic.”
Potem pa še cepljenje, o katerem sploh ne mislim izgubljati besed, saj smo že tudi v reviji 5D o tej temi povedali več kot dovolj in, kot vse kaže, (žal) še kar ne bomo prenehali …
Potem pa še vodni top, solzivec (strupeno kemično orožje) za vse vas neposlušne državljane, ki si drznete en dan v tednu protestirati …
In pustimo to, da si vse ostale dni tako ali tako pokorno nadevate kirurško masko na obraz (kljub temu, da niste ne zdravniki ne kirurgi) in si pustite tlačiti palčke v nos vse do možganske pregrade (kljub temu, da ste – zaenkrat še – popolnoma zdravi), za vse našteto pa stoično dovoljujete, da se izvaja celo na vaših otrocih, ki jih imate (baje) najraje na svetu …
Kaj še, dragi ljudje? Kdaj vam bo dovolj?? Kaj še vse in koliko še boste dovolili? Kje ste, vsi tisti, ki ob sredah protestirate? Kje se skrivate? Zakaj sem vedno, kadar grem v trgovino ali sploh KAMORKOLI, povsod edina brez nagobčnika na obrazu?
Zakaj ste glasni samo tam, v množici, in samo takrat, ob sredah, vse ostale dni pa zgrbite ramena, sključite hrbtenico in si pohlevno nadenete simbol suženjstva, samo zato, ker pač to počnejo tudi vsi drugi, vi pa nočete izstopati in si želite samo, da vas pustijo pri miru?
Že zdavnaj ne gre več za virus, kajne? Saj tudi nikoli ni šlo. Torej? Kaj boste naredili? Boste kar čakali, da drugi nekaj naredijo, ali boste končno SAMI nekaj naredili??
Priznam, da že od vsega začetka te farse vseh fars ne razumem ničesar. Pa dobro, recimo, da pogojno razumem večino zadev, ker vem, kako delujeta programiranje in množična kolektivna hipnoza preko medijev in avtoritet, preoblečenih v kvazi strokovnjake, ki jim brezpogojno verjamete in zaupate s svojim življenjem. Toda, nečesa pa NE razumem.
Če že sebe tako sovražite, da dovolite vse to – mar sovražite tudi lastne otroke?? Ne morem in ne bom nikoli razumela staršev, ki dovoljujejo in celo PODPIRAJO izvajanje zločinov nad lastnimi otroki. Kaj se dogaja v njihovih glavah? Kaj v njihovih srcih? Je tam, kjer naj bi se nahajal določen pomemben organ, sploh kaj?
Globoko verjamem, da v vsem vesolju ni vrste, ni bitij, ki bi bila tako neumna. In če obstaja še kaj večjega od vesolja, jih tudi tam ni. In če obstaja še kaj, kar je izven vesolja in sploh vsega – tudi tam jih ni.
Pa kljub temu, naj se sliši še tako čudno, verjamem v končno zmago razuma. In srca. In Dobrega v nas. Ljudje bomo zmagali. Tisti, ki niso ljudje, bodo tako ali tako odšli. Dobro v Človeku pa bo zmagalo. Upajmo le, da čim prej, ker ta groteska postaja resnično čedalje bolj neprebavljiva.
Ta izvod revije je možno kupiti v naši spletni trgovini (povezava).