Zanimivosti

Koliko bi delali dnevno, če bi bile urne postavke plačane drugače?

Spodaj navajam hipotetični primer izplačevanja za delo po – povsem z moje strani izmišljenih – urnih postavkah. Zamislil sem si, da bi bilo nadomestilo (nagrada) za opravljeno JAVNO delo plačano za prvi dve uri največ, za drugi dve uri (ker pade delovna vnema, moč, učinkovitost) pol manj, za naslednji dve še pol manj, potem nadaljnje pa še pol manj .. in vse nadaljnje ure enako.

Ko sem ‘mojo’ vprašal, koliko časa bi delala (v tem primeru), mi je rekla, da ne bo odgovarjala na neumna vprašanja …, zato nimam še nobenega odgovora. Ona ‘ve’, da je kaj takega nemogoče, ker ‘ve’, da ne more bit nikoli tako in zato ne bo odgovarjala … Meni je pa beden sedanji ‘pravilnik’ urnih postavk, kjer dobiš isto za prvo uro, kot tudi za sedmo, ko se že komaj premikaš.

Jaz stremim k vsem možnim spremembam v družbi (in, kot vidite, tudi razmišljam v to smer, pa čeprav je marsikaj – vsaj na prvi pogled – ‘neumno’), zato se mi takle urnik nagrajevanja (plačevanja za delo) ne zdi prav nič neumen. Bom poskusil utemeljit moje razmišljanje …

Predvidevam, da bi ljudje delali (govor je o delih v javno, vsestransko dobro) le 2-4 ure dnevno, kar pomeni, da bi imeli veliiiiiko več časa za družino in zase (prvi plus!), hkrati pa bi pustili prosto ‘delovno mesto’ (ali delo, ki ga je potrebno opravljati, narediti, dokončati) drugemu (drugi plus!).

Če nekdo dela 8 ur ali več, je tisto delovno mesto zasedeno celih 8 ur, učinka od delavca pa ni toliko, kot bi bilo, če bi delal ves čas 100% učinkovito oz tako, kot je delal prve ure.
Vprašanje, ki se pojavi, je: kdo pa bi plačal toliko? Hm, morda je to res, morda je to vprašanje tudi na mestu …, ampak jaz mislim, da če bi proizvedli več (dvignili normativ proizvajanja, torej učinkovitost), bi tudi več prodali.

Ali plastično povedano: zdaj proizvedemo (recimo kot podjetje ali neko združenje) 100 kg jabolk na dan (ker več telo ne zmore, ker smo preutrujeni) in zaslužimo 200€, če bi delali več, pa bi proizvedli npr 300 kg jabolk in zaslužili 600€ na dan.

Torej, po tej logiki bi denar bil, če bi le lahko (če bi bili zmožni, sposobni) več delali … Seveda vse to v primeru, da se vse, kar se proizvede, tudi proda, a vzemimo kot primer, da se (ker zakaj bi delali karkoli, od česa ni koristi), kot se proda tudi sedaj vse, kar se naredi – sicer se pač ne dela tisto, ampak kaj drugega …

Če se motim, naj me nekdo opozori, da ta matematika ‘ne štima’. Vem namreč, da imamo v skupini najmanj dva matematika in najmanj eno ekonomistko, pa bom vesel razmišljanja, kje sem se uštel …


Če bi delal več, bi delal izključno zato, da pomagam nekomu nekaj dokončati ali pa če ne bi bilo dovolj ljudi, ne zato, da bi več zaslužil …, ker od nadaljnjih ur niti ne bi bilo nekega zaslužka.
Predstavljajte si, da bi bilo potrebno saditi drevesa, kar ni najbolj lahko delo, kot tudi ne nobeno zemeljsko delo. Po dveh ali štirih urah se človek kar lepo utrudi. V prvih 4 urah bi verjetno posadil 4 drevesa, v drugih 4 urah pa verjetno le dva ali pa še toliko ne. Torej, iz tega stališča se mi zdi, da je nekaj logike v tem, koliko je človek (če bolj ali pa manj) produktiven …

In kaj bi koristil družbi, če bi ‘hvatal krivine’, kot to dela sedaj veliko ljudi?? Niso koristni niti družbi, niti družini, niti sebi. Raje grem domov k družini in se posvetim njim (in sebi), hkrati pa naj še nekdo drug posadi par dreves (in zasluži), ki bo lahko bolj učinkovit, pa bo lahko še bolj (več) prispeval družbi. Jaz bi jo (družbo) naslednje ure namreč le izkoriščal – morala bi me plačati, ker bi bil ‘v službi’, neke prave koristi od mene pa ne bi bilo.

Isto velja tudi za npr. obiralce sadja, za rezanje le-tega, za sajenje rastlin, obrezovanje vej (dreves), škropljenje, štihanje (prekopavanje zemlje), itd, itd. Pa nenazadnje tudi za sekanje dreves, gradnjo hiše, pospravljanje okolice, naselja, pometanje, itd. Vsako delo predstavlja napor, bodisi fizičen, bodisi psihičen, nekatera pa celo oboje …

Isto velja tudi za ženska dela, ki ravno tako zahtevajo določeno moč ali koncentracijo. Recimo delo z otroci (ne svojimi), vzgoja ali učenje njih ni prav nič preprosto …, pa morda sušenje sadja, vlaganje, kuhanje, skrb za hišo, karkoli …. Tudi ženske niste roboti in tudi ve ste lahko bolj ali manj učinkovite.

Torej, kaj menite, je nekaj na tem, da bi bilo bolj pametno (smiselno) ljudi plačati po učinkovitosti? Koliko bi delali, če bi bile ure plačane po spodnji razpredelnici? Bi vam bilo dovolj 1.800€ na mesec za 120 oddelanih ur v javno (skupno) dobro? Ali bi raje videli, da je urna postavka fiksna, npr. 8€, pa kolikor delate, delate? Vam več pomeni denar ali prosti čas, torej denar ali čas zase, za svoje življenje (tj. svoboda)?

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE