Jemljete kruh iz omaric s kruhom z golo roko, z rokavicami ali s prijemalko?
Nekoč, še v 80-tih, so nam kruh s polic dajale trgovke. Večinoma so ga prijemale z golo roko, pa nikomur ni padlo na pamet, da bi se obregnil ob to, češ, gospa, imate čiste roke? Še dobro se spomnim, ob kruhu je bil umivalnik in trgovka je, ko je prišla do kruha, ‘na brzino’ splaknila roke, si jih obrisala v brisačo (ta nikoli ni bila sporna, pa je morda tam visela že 14 dni) in ustrežljivo izjavila: “Želite, prosim?” Če si ravno gledal stran, si jih marsikatera trgovka niti splaknila ni …
Malo kasneje, očitno je kdo dvignil paniko, ali pa je šla ‘kultura naprej’, se je prijemanje kruha že začelo s plastično vrečko, ki je bila vedno na polici ob kruhu. Katera trgovka je prišla postreči kruh, tista je v tisto vrečkico ‘zabila’ roko in nato z njo zagrabila kruh. S tem verjetno ni bilo nič narobe, razen morda to, da je koga motilo, da je na vrečkici ostal vonj ali kakšno zrnje od prejšnjega kruha. A problem higiene je bil, vsaj tako se je zdelo, rešen.
Gospa, en’ga črnega, prosim …
Ker pa smo ljudje bolj ‘papeški’ od Papeža (kar marsikdaj ni nič narobe), nenazadnje je bilo potrebno iti tudi s časom naprej, smo si umislili samopostrežbo. Police, kjer je kruh zložen, postrežemo pa si ga lahko sami. S tem trgovci niso potrebovali posebej delavca na oddelku za kruh, hkrati pa so tudi ovrgli možnost, da bi prišlo do nehigienskega ravnanja s kruhom s strani trgovca (odmislimo, kako je kruh prišel do tistih polic). Pojavil pa se je drug problem – ljudje, kupci, smo začeli kruh otipavati, ga stiskati ter premetovati sem in tja. Nekdo je želel takega s tršo skorjo, nekdo z mehkejšo. Ta je bil prevelik, drugi premajhen. Skratka, nikoli prav …
Sedaj se kruh po večjih trgovskih centrih nahaja v omarah, kjer je potrebno vanj poseči z roko ali s prijemalko. Tu pa se zopet postavi vprašanje – ga jemljete iz omarice z golo roko, s plastično vrečkico, ki stoji tam (moderno, celo prste ima) ali s prijemalko (kjer le-ta obstaja)? Najbolj higienično bi bilo z vrečkico, a, kot navajajo viri (v kar pa se lahko prepriča tudi vsak sam), se jih le redki poslužujejo. Vsak kakor vzame samo svoj kruh in prav nobenega se pri tem ne dotakne. Recimo, da je temu res tako. Prijemalka bi bila vseeno najbolj uporabna. Zakaj?
V plastiki je prihodnost … Ja, a ne za ljudi!
“V plastiki je prihodnost”, je že pred nekaj leti dejala mlada, okoli 30 let stara damica, zaposlena v ‘plastiki’. “Imamo dela, da se ven ne vidimo”, je še dodala. Ja, bi verjel. Pa saj je dandanes že vse plastično. In zato, ker se plastika ne razkraja (kjer jo reciklirajo, super, vsaj to!), le-ta postaja velik problem človeštva, katerega pa se ljudje, žal, po večini ne zavedajo. Veliko te plastike namreč (menda) konča v morjih … od tam pa – preko morskih živali, katere uživamo, morskih (kopalnih) užitkov – spet nazaj v nas. Spomnimo, nekoč se je veliko uporabljala steklovina, papir ali kovina, več ali manj vse se je zbiralo za reciklažo. Plastika je tako poceni, da se menda bolj izplača narediti novo, kot reciklirati …
Zakaj se ljudje tega problema (nasičenosti plastike) ne zavedamo? Zato, ker se zavedamo le tistega, kar nas udari direktno po zobeh (ali po denarnici). Tisto, kar nam bo škodilo čez 10 let, da ne rečem 20 ali še kasneje, to ni nikomur mar. Če pa človeka vprašate, če ima rad svoje vnučke, bo odgovor seveda pritrdilen. Kontradiktornost! Rad ima vnučke, a hkrati mu uničuje življenjski prostor. Ja, ljudje smo pač taki. Čudni. Kar NI PRAV! Ni in ne sme biti prav!
Torej, predlagamo, da kruh, če je le možno, prijemate s prijemalko, in da se, če je le možno, v velikem loku izogibate plastičnih vrečk in vsej plastiki, ki se uporablja za enkratno uporabo. Prav je, da omenimo tudi možnost, da je kruh možno peči tudi doma, a tudi pri tem bodite pazljivi, kako oz v čem, če se že gremo ekologijo, bodo surovine prišle do vas. In zgolj še en namig – nekatere trgovine ponujajo še isti dan pred zaprtjem trgovine (nekatere pa naslednji dan) kruh po znižani ceni. Je že zložen v papirnate vrečke, le zagrabite ga. Kupili ga boste po okoli tretjino nižji ceni, bolj je zdrav, pa še plastične vrečke vam ne bo potrebno uporabiti …
Končajmo s šalo … Nekoč je imel neki moško težave s potenco. Prijatelj mu je zaupal, da je on to ozdravil tako, da je jedel veliko kruha. Moški je zato stopil v trgovino in dejal: – Gospa, jaz bi pa kruh. – Koliko ga pa bi? – Ja, kar celo zgornjo polico mi ga dajte … – Gospod, al vam bo trd ratal??? – A tako? Potem mi ga dajte pa kar še celo spodnjo polico …
(Foto: vir)
