Kaj je resnica in kaj manipulacija o beljakovinah?

V Poletu (priloga Dela), 27. 9. 2016, je dr. Nada Kozjek Rotovnik, dr. med., napisala članek Odgovori na »beljakovinska vprašanja«. Med drugim je zapisala: »Na splošno velja, da telo dobro preskrbimo z vsemi esencialnimi aminokislinami, kadar nekdo uživa beljakovinske vire živalskega izvora. Razlog je v tem, da aminokislinska sestava živalskih virov beljakovin vsebuje praktično vse aminokisline, ki jih telo potrebuje, ponavadi te vire (beljak iz jajc, pusto meso, ribe, mleko in mlečne izdelke, zlasti skuto) imenujemo kakovostni viri beljakovin. V to smer nakazuje tudi izraz, da je njihova aminokislinska biološka vrednost visoka. Če povzamem, uživanje živalskih virov aminokislin je enostaven način, da v telo z beljakovinami vnesemo tiste aminokisline, ki jih potrebuje. Ob tem naj takoj poudarim, da to ne pomeni, da je treba jesti samo meso in podobno. Dobri so tudi nekateri rastlinski viri aminokislin in poznamo kar nekaj rastlin z dobro aminokislinsko sestavo beljakovin, to so soja, stročnice, tudi nekatere žitarice, na primer ajda in kvinoja. Nekdo, ki dobro pozna prehrano, lahko tudi iz rastlinskih virov sestavi vsaj za vsakdanje življenje dokaj dober beljakovinski jedilnik. Za življenje najbolj praktična rešitev pa je verjetno, da oba vira kombiniramo. Tako bo tudi večja možnost, da so ti viri res kakovostni.«

Publicist, podjetnik, avtor knjige Hipokrat je bil kuhar meni, da gre za manipulacijo in pojasnjuje:

Gospa Kozjek Rotovnik velja za veliko medicinsko in prehransko avtoriteto, ki s svojimi članki pomembno oblikuje strokovno in javno mnenje o vplivu določene hrane ali hranil na zdravje. Ker se o tem na medicinskih fakultetah ne učijo skoraj ničesar, je znanje zdravnikov odvisno od kasnejšega izobraževanja, velika večina pa si resnice o vplivu posameznega hranila na zdravje oblikuje tudi iz takšnih člankov. Podobno kot zdravniki ravnajo drugi strokovnjaki in seveda prehransko neizobraženi državljani, ki slepo verjamejo zdravnikom. Zato je pomembno, da vplivni ljudje (mnenjski voditelji) v svojih člankih predstavijo celovito resnico, kar avtorica v tem članku ni niti približno naredila. Povsem jasno priporoča živalske beljakovine in je zelo diskriminatorna do rastlinskih virov beljakovin, kar je v nasprotju z znanstvenimi ugotovitvami o enakovrednosti virov beljakovin. V članku sem prepoznal vrsto manipulativnih prejemov (od izrazite pristranskosti, navajanje delnih resnic, neresnic, nenavajanja pomembnih dejstev, uporabe izbranih besed in besednih zvez do odkritega zavajanja bralcev), zaradi česar je videti, da so živalske beljakovine (skoraj) nenadomestljive. Na to neresnico in uporabo tehnike manipulacij je treba opozoriti.

1. Ko avtorica zapiše »na splošno velja« nepoučen bralec razume, kot da je to samo po sebi razumljivo, nekaj, o čemer ne gre dvomiti, ker je brezpogojno dokazano in v ničemer sporno. Na splošno velja, da je nujno dihati, ni pa nujno uživati živalskih beljakovin. To, kar je avtorica zapisala, je zares večinsko prepričanje, ki je ustvarjeno na že razbitih mitih o živalskih beljakovinah, ki se tudi skozi takšne tekste ohranjajo in generirajo ob veliki podpori industrije živalskih beljakovin (mesne in mlekarske skozi financiranje raziskav in vplivov na medije).

2. Dejstvo, da “živalski viri beljakovin vsebujejo praktično vse aminokisline”, je pri normalnih ljudeh v vsakdanji prehrani brez velikega pomena. Ni nujno, da bi vse esencialne aminokisline zaužili naenkrat, kaj šele v enem živilu. Gre torej za nekoristno prednost. Niti ene aminokisline ni samo v živalski hrani, vse aminokisline vsebujejo rastlinski viri beljakovin.

3. Imenovati živalske izdelke kot »kakovostne vire beljakovin« hkrati pomeni, da obstajajo tudi nekakovostni ali pa vsaj manj kakovostni viri beljakovin, to pa so rastlinski (tretje možnosti ni). S številnimi raziskavami je dokazana enakovrednost aminokislin, ne glede na vir, živalski ali rastlinski.

4. Navajati »visoko aminokislinsko vrednost živalskih beljakovin« pomeni, da je aminokislinska vrednost rastlinskih beljakovin nizka ali vsaj ne enako visoka, kar ni res.

5. Navedba »dobri so tudi nekateri rastlinski viri« je podcenjujoča do rastlinskih virov v primerjavi z živalskimi, ki jih je prej opisala kot kakovostne z visoko vrednostjo. »Dobri so tudi« ne pomeni enako kot »enakovredni so«, kar je znanstveno dokazano, da so.

6. Trditev, da lahko svoje beljakovinske potrebe iz rastlinskih virov zadovolji le »nekdo, ki dobro pozna prehrano« ima namen prestrašiti ljudi, ker velika večina sebe ne uvršča med dobre poznavalce prehrane. Različna rastlinska hrana, kjer osrednje mesto ima škrobna hrana in s katero zadovoljimo svoje energijske potrebe, nam zagotovi kakovostne beljakovine brez dobrega poznavanja prehrane, kaj šele medicinske ali nutricionistične stroke.

7. Izraz, da tudi dobri poznavalci prehrane lahko sestavijo “dokaj dober beljakovinski jedilnik” navaja na sklep, da z uporabo izključno rastlinskih živil še dobri poznavalci prehrane ne morejo sestaviti popolnega beljakovinskega jedilnika in se morajo zadovoljiti z »dokaj dobrim«.

8. Navedba, da so rastlinski viri beljakovin »vsaj za vsakdanje življenje« vsebuje sugestijo, da ta vir beljakovin ni primeren za npr. športnike ali bolnike, kar seveda demantirajo številne znanstvene raziskave in praksa vrhunskih športnikov, bolnikov itd.

9. V izjavi “za življenje najbolj praktična rešitev pa je verjetno, da oba vira kombiniramo” beseda ‘verjetno’ pomeni, da izjava ni podprta z znanstvenimi dokazi, ampak avtorica verjame, da je temu tako. Izraz ‘najbolj praktična’ nakazuje, da avtorica preferira vsejedi način prehranjevanja in/ali ima z njim največ izkušenj ter ga tudi priporoča. Resnica je, da popolno preskrbo z vsemi aminokislinami omogočajo rastlinski viri, brez da bi jih kombinirali z živalskimi.

10. Ne vem na čigavo pobudo (urednika, tehničnega urednika, avtorica) se je ob naslovu pojavila slika kozarca z živalskim mlekom in na koncu sestavka slika kokošjih jajc, ki bralcu sugerira, kaj so pravi viri beljakovin. Članka ni treba niti brati – odgovor na »beljakovinska vprašanja« je podan v slikah.

11. Niti z besedico niso omenjene negativne posledice uživanja »dobrih virov beljakovin«. Kot da ne obstajajo študije o škodljivih posledicah uživanja živalskih beljakovin. Bralec upravičeno pričakuje celovito informacijo o koristih in tveganjih, da se lažje odloči med praktično uporabo živalskih beljakovin (vse v enem hitro pripravljenem obroku) in zdravstvenim tveganjem zaradi te praktičnosti. Kot da ne obstaja opozorilo SZO o rakotvornosti mesa, kot da ne obstajajo priporočila svetovno najvplivnejših institucij za raziskovanje raka, da naj bolniki (posebej z rakom) omejijo uživanje živalskih beljakovin in jih zamenjajo za rastlinske. Kot da ne obstajajo raziskave o škodljivosti kravjega mleka ali jajc!

12. Avtorica nikjer niti ne omeni, da živalske beljakovine zaužijemo v paketu z maščobo (ki je tudi v pustem mesu), holesterolom, številnimi kemikalijami (od hormonov do antibiotikov), brez vlaknin in da nam takšna hrana kot celota zelo škodi. Res je, da veliko kemikalij lahko zaužijemo tudi z rastlinsko hrano, a te so manj obremenjujoče in se jim lažje izognemo.

13. V sestavku ni omenjena niti ekološka škoda (voda, narava, podnebne sprememba …) zaradi proizvodnje živalskih beljakovin. Morda je v tem trenutku odveč pričakovati, da bi zdravnica, ki bi po definiciji morala biti tudi humanistka, vsaj omenila družbeni problem legalnega nasilja nad živalmi, ki jim ne bilo treba trpeti in jih ne bilo treba ubijati le zaradi praktičnosti uporabe živalskih beljakovin, ki ljudem bolj škodijo kot koristijo. Ljudje opravičujejo vso škodo, ki jo prizadenejo sebi, naravi in živalim zaradi prepričanja, ki ga ustvarjajo tudi takšni članki, da je živalska hrana nenadomestljiva in da bi brez nje škodili svojemu zdravju. Resnica pa je povsem drugačna, kar dokazujejo milijarde zdravih in dolgoživečih rastlinojedcev.

14. Niti z besedico v članku niso omenjene zdravstvene prednosti uživanja rastlinskih beljakovin. Kot da ne obstajajo odlične znanstvene raziskave, da zamenjava živalskih beljakovin z rastlinskimi znižuje umrljivost in prispeva k vsestranskemu zdravju ljudi in dolgoživosti.

15. Beljakovinski »bav bav« (strašenje s količino in viri beljakovin) je umetno ustvarjen. Po določilih EFSE vse potrebe po beljakovinah zadovoljimo, če dobimo okrog 8 % dnevnih kalorij iz beljakovin, kar je sicer iz previdnostnih razlogov dvakratna količina, ki je znanstveno dokazana kot najnižja varna količina. Če uživamo dovolj raznolike rastlinske (predvsem škrobne) hrane nam ni treba skrbeti za primanjkljaj beljakovin, pogosteje je treba skrbeti, da jih ne zaužijemo preveč, kar bi močno obremenilo ledvice in nam tudi drugače škodovalo.

Na podlagi takšnih manipulacij se ustvarja javno mnenje o pomembnosti, popolnosti in superiornosti živalskih beljakovin zaradi česar je večina državljanov prepričanih, da je brez mesa, mleka in jajc nemogoče dobro skrbeti za svoje zdravje, kar seveda ni res. Na podoben način se ustvarjajo resnice o živalskih maščobah, o škodljivosti ogljikovih hidratov, o mleku kot skoraj popolni hrani in najboljšem viru kalcija, o jajcih kot najpopolnejši hrani ipd. ter se takšne resnice množično objavljajo v medijih, smernicah zdravega prehranjevanja in učbenikih. Posledice tudi takšnega hvaljenja živalskih beljakovin so polne čakalnice in bolnišnice ter predolge čakalne vrste. Ob prazni zdravstveni blagajni se število neozdravljivo bolnih predvsem zaradi nezdravega prehranjevanja vsako leto le povečuje.

Avtorica je nesporna medicinsko-prehranska avtoriteta v državi, kateri brezpogojno verjamejo drugi zdravniki, farmacevti, prehranski strokovnjaki, učitelji, novinarji, športniki, bolniki, starši… Kdo si še ob članku takšnega avtorja zastavlja še petnajst dodatnih vprašanj! Kdo še podvomi o celovitosti in resničnosti podanih informacij in o tem, da so mnoge pomembne ostale prikrite in kdo jih bo sam iskal? A očitno je treba!

* le-to so jim v glavo ‘vcepili’ z neresnico zaslepljeni učitelji, ki pa so do teh znanj prišli po raziskavah, katere so financirali lobiji, ki so od tega imeli korist

Namen objave:

Z objavo mnenja Ivana Sočeta želimo ljudem sporočiti, da naj ne verjamejo slepo ljudem, ne glede na njihovo izobrazbo oz akademski naziv. Tudi doktorjem ne. Morda njim še najmanj. Namreč, večina njih je bila in je še vedno zaslepljena z neresnico*, katero (ker mislijo, da je resnica) širijo naprej, ljudje pa jim, ker od nekdaj veljajo ‘za bogove’, verjamemo. Dejstvo pa je, da velika večina verodostojnih znanstvenih raziskav (še enkrat: velika večina verodostojnih znanstvenih raziskav) kaže v to smer, da ima prav ravno Soče in da ljudje, ki ustvarjajo javno mnenje (kot v tem primeru doktorica), govorijo neresnico, s čemer pa izredno škodijo ljudem.

S posledicami se srečujemo iz dneva v dan. Kljub temu, da je hrana čedalje bolj pod drobnogledom, da bi naj bila čedalje bolj zdrava, in kljub temu, da medicina čedalje bolj napreduje, je čedalje več bolnih. Vam to nič ne pove? Vam to ne pove, da je z našo prehrano nekaj hudo narobe, da nam nekdo nekaj prikriva?

Hvala tehnologiji, da nam omogoča, da vidimo in slišimo tudi drugo mnenje. Da poslušamo in upoštevamo naprednejše, pametnejše ljudi, tiste, ki redno spremljajo znanstvene raziskave in jih tudi hočejo (znajo, želijo) upoštevati …

IN ZA KONEC: Beljakovine so pomembne za rast in imajo tudi veliko drugih funkcij v telesu, so npr. pomemben sestavni del mišic. Beljakovine so zgrajene iz gradnikov, imenovanih aminokisline. Obstaja 22 različnih aminokislin in samo 8 od teh je esencialnih, kar pomeni, da jih naše telo ne more proizvesti samo in jih moramo vnašati s hrano.

Viri beljakovin so praktično vsa hrana. Vegani dobijo veliko beljakovin iz rastlinske hrane, npr. iz leče, kvinoje, tempeha, tofuja, fižola, žit, semen in zelenjave.

Ljudje pogosto zmotno mislijo, da vegani ne zaužijejo dovolj beljakovin. V resnici je problematično to, da večina mesojedcev zaužije preveč beljakovin, kar lahko povzroči mnoge bolezni! Če obiskujete fitnes oz. se trudite pridobiti na moči, lahko zaradi prikladnosti v svojo prehrano vključite veganske beljakovinske praške, čeprav to ni potrebno. Če želite več informacij o fitnesu za vegane, si preberite: www.veganstrength.org.