AktualnoKolumneRajko Orisha

Če pomagate drugim samo zato, da polnite svoj ego, raje ne pomagajte …

Piše: Rajko Orisha

Ljudje se radi kažemo v svojih dobrih delih, a razlika med ljudmi je v tem, da nekateri to radi počnejo skrivaj, nekateri pa vsem na očem. Medtem, ko prvi to počnejo iskreno, iz srca, drugi to počnejo za lajke, za naklonjenost drugih, da bodo DRUGI ljudje videli, kako dobra je oseba. Slednjim se reče tudi narcisi, medtem ko so prvi tisti, s katerimi je vredno živeti tudi mimo luči kamer … 

Narcisi vam bodo namreč, ko ugasnejo luči, zabili nož v hrbet, to pomeni, da bodo odšli tja, kjer so ‘kamere’, da bodo tam lahko spet lezli v rit (beri: kazali svojo ‘dobroto’) – drugim na očeh, empatiki, ljudje z dejansko željo po pomoči sočloveku, pa bodo z vami in vam pomagali v težkih trenutkih, tudi ko ne bo nikogar … Iščite in družite se s slednjimi, kajti kronično jih primanjkuje … In izogibajte se prvih, saj se hinavski – ‘pahor sindrom’ ne bo dobro končal za vas … To boste spoznali ob prvi težavi.

Če ste se ob tem članku zalotili, da spadate med narcise, ste naredili že zelo velik korak v zavesti …, Zakaj?? Ker lahko to spremenite. Ker ste prepoznali (svoj) narcizem, lahko od sedaj naprej spremenite to gnusno navado. Kako? Tako, da ga na podpirate več. Da ne ploskate (ali lajkate) tistim, ki se hvalijo s svojimi dobrimi dejanji – in hkrati vi ne delajte dobrih del drugim na očeh oz se ne hvalite z njimi. Naredite dobro delo, seveda, a to zadržite v sebi. Vi veste, da ste naredili dobro delo, in videl je Vsevišnji, a ni to dovolj močno zadoščenje??

Če pomagate zato, da boste lahko ta trenutek ovekovečili in se z njim pohvalili pred drugimi, ste že doživeli svoj ‘trenutek slave’, zato vas Vsevišnji za to ne bo nagradil.

In ne krivite se, če ste (bili) narcis, kajti v svetu, v katerem živimo, je bilo ritolizništvo blagodejno in dobrodošlo za preživetje, zato velika večina ljudi tako živi in tako dela … Pot do spremembe pa je zelo kratka – zdaj, ko veste, kakšna svinjarija je to … in ko ste jo prepoznali …

Kako to zgleda z vidika Vsevišnjega?

• Pazi, da svoje miloščine ne deliš pred ljudmi. Pazi, da te ne vidijo, sicer ne boš imel plačila od svojega Očeta, ki je v nebesih. Ko torej dajete miloščino, ne trobite pred seboj na trobento, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih ljudje hvalijo. Resnično, povem vam: Prejeli so svoje plačilo. In ko daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina skrita; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil javno. / Matej 6,1-4

Vsevišnji bi rekel – ko daješ potrebnim, to počni na skrivaj. Če daješ, da bi pritegnil pozornost nase, ne boš prejel svoje nagrade v nebesih, ker že imaš (si dobil) svojo ‘nagrado’ v vsej pozornosti, ki si jo prejel (v lajkih, v ploskanju drugih so-narcisov). Zato vsa dobra dela delaj na skrivaj in ne kot hinavec, ki ne more čakati na slavo in občudovanje drugih. Bog bo videl tvoja dobra dela in te bo nagradil.

• In poklical je svoje učence in jim rekel: “Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je dala več kot vsi ti, ki so dali v zakladnico.” Vsi so namreč prispevali iz svojih presežkov, ona pa je prispevala iz svoje revščine vse, kar je imela, vsa svoja sredstva za življenje.« / Marko 12,43-44

Ko dajemo, ni pomemben presežek (količina), ki ga damo, ampak naša pripravljenost – dati. Daj, kolikor lahko. Če lahko, daj tudi vse. Naš odnos do denarja, imetja in materializma naj bo drugačen – ne sebičen … Vedite, da za nekoga je tudi malo veliko in za nekoga je tudi veliko malo. Kar dajte, dajte iz srca, Vsevišnji bo že videl, kolikšno je bilo vaše srce.

Nihče ni tako bogat, da ne bi potreboval pomoči, nihče ni tako reven, da je ne bi mogel dati nekomu drugemu. Pomagajte tako, da nihče ne vidi in ne ve. Vsevišnji vidi in vi veste … Mar ni že to dovolj?

• In rekel jim je: »Vi ste tisti, ki se delate za pravične pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca: kajti kar je ljudem povišano, je gnusno pred Bogom.« /Luka 16:15

Težka beseda za vas? Jezusove besede – ne trobi na trobento, ko pomagaš šibkim, ubogim, bolnim. Bog vidi naše motive in pripravljenost in to, da nas ljudje dojemajo kot dobrotnike in človekoljube, v Božjih očeh ni vredno nič. Kar je priljubljeno v očeh sveta, je pred Bogom – gnusoba.

S svojimi dejanji lahko polepšamo svet sebi in drugim. Ni lepšega zadoščenja, kot nekomu polepšati dan, uro ali le trenutek. Iskrice v očeh drugega zaradi dobrega dejanja naj bodo plačilo za vaše dobro delo. S strani Vsevišnjega pa boste nagrajeni ža začasa tega življenja, … pa tudi potem, ko pridete ‘domov’.

Brez besed!

V razmislek …

Nekoč so starejši ljudje, ko niso imeli za plačati blago ali storitev, rekli ‘Bog lonaj’, kar je pomenilo – Bog na ti poplača za tvoje dobro delo … In oboji so bili zadovoljni. So nekoč, ne tako dolgo nazaj, le ca 40 let, ljudje vedeli kaj več, kot vemo dandanes mi? Smo res tako napredna (pametna, socializirana) civilizacija, kot mislimo da smo? Govori se namreč, da smo najbolj neumna, ki je živela do sedaj …, saj da smo se veliko preveč oddaljili od bistva življenja … Lahko to še spremenimo zlepa ali se mora zgoditi nekaj hudega, da stopimo iz čevljev ega?

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE