AktualnoDobro je vedeti ...ZanimivostiZdravje

Če hočete začeti živeti zdravo, je prva stvar, ki jo morate opustiti, procesirana oz predelana hrana, v naprej pripravljena hrana ali t.i. ‘junk food’ oz ‘fast food’!

Predpripravljena hrana, ki jo najdemo na policah trgovin, vsebuje različne dodatke, ki so zelo škodljivi za naše zdravje. Tem dodatkom rečemo aditivi, delimo pa jih na konzervanse, barvila, ojačevalce okusa, emulgatorje in sladila in se uporabljajo za izboljšanja okusa ‘hrane’, videza, teksture ali podaljšanja roka uporabnosti. Če hočete začeti živeti zdravo, je opustitev trgovinske hrana prva stvar, ki jo morate storiti, saj imajo omenjeni dodatki v ‘hrani’ zelo negativne učinke na naše zdravje.

Trgovinska ‘hrana’ ali ‘šrot’

Predpripravljeni hrani lahko rečemo tudi ‘junk food’ ali ‘fast food’, čeprav ti izrazi pogosto označujejo hrano, ki je hitro pripravljena in običajno manj zdrava zaradi visoke vsebnosti maščob, sladkorjev in soli. Poleg tega se za predpripravljeno hrano uporablja tudi izraz procesirana hrana, saj zajema vse vrste hrane, ki so bile industrijsko obdelane in vsebujejo različne dodatke.

Drugi izrazi, ki se uporabljajo za opisovanje takšne hrane, so še ultra-procesirana hrana (to je hrana, ki je bila močno obdelana in vsebuje številne umetne dodatke, kot so omenjeni aditivi) in industrijsko predelana hrana (ta izraz se uporablja za hrano, ki je bila obdelana v tovarnah in vsebuje dodatke za podaljšanje roka uporabnosti in izboljšanje okusa). Vsi ti izrazi poudarjajo, da gre za hrano, ki je bila obdelana in vsebuje dodatke, ki definitvino negativno vplivajo na zdravje.

Kaj so aditivi?

Aditiv je skupno ime za dodatke (konzervanse, barvila, ojačevalce okusa, emulgatorje, sladila), ki jih najdemo v trgovinskih živilih, katerim lažnivi mediji in lažnivi strokovnjaki sicer rečejo – hrana. Aditivi so snovi, ki se dodajajo živilom z namenom izboljšanja njihovega okusa, videza, teksture ali podaljšanja roka uporabnosti. Delimo jih na naravne in umetne, pri čemer so nekateri pridobljeni tudi z mikrobiološkimi postopki. Če bi bila to res hrana za človeka, potem bi bili kot populacija bolj zdravi, kot smo.

V trgovinski hrani najdemo redko kaj, kar koristi zdravju človeka. Pred letom 1991, ko v trgovinah še ni bilo toliko tega ameriškega ‘šrota’, je bila večina populacije suha in zdrava. Aditivi so za človeško telo namreč težko ali celo nerazgradljivi, saj jih telo ne prepozna (nima prebavnih encimov za te strupe), zato jih skladišči v obliki sala in predeluje, ko ima za to čas, čas pa ima šele potem, ko predela vso ostalo hrano, to pa je redko, ker mu redko damo pavzo med obroki 12, 16 ali 20 ur (zato so koristni posti) …

Najbolj znani aditivi in njihove E oznake ter kje jih najdemo:

  • barvila ‘hrani’ dodajajo ali obnavljajo barvo. Spadajo med dodatke s številkami od E100-E199 (znan predstavnik je npr. kurkumin – E100), nahajajo pa večinoma se v slaščicah, pijačah in predelanih živilih.
  • konzervansi ‘hrani’ podaljšujejo rok uporabnosti živil. Spadajo med dodatke s številkami od E200-E299 (znan predstavnik je npr. natrijev benzoat – E211), najdemo pa jih v konzerviranih živilih, kot so marmelade, sokovi in mesni izdelki.

    Slika iz leta 1970, ko pri nas še ni bilo ameriške ‘junk’ hrane. Takrat, kot je videti, ni bilo debelih ljudi, danes bi bila slika, žal, ravno obratna.
  • emulgatorji omogočajo mešanje sestavin, ki se sicer ne bi mešale. Večinoma spadajo med dodatke s številkami od E400-E499 (znan predstavnik je npr. lecitin – E322), najdemo pa jih v margarini, sladoledih, pekovskih izdelkih, itd.
  • ojačevalci okusa izboljšujejo okus živil. Spadajo med dodatke s številkami od E600-E699 (znan predstavnik je npr. mononatrijev glutamat – E621), prisotni pa so v instant juhah, začimbnih mešanicah, prigrizkih, itd..
  • sladila ‘hrani’ dodajo sladkost brez kalorij. Spadajo med dodatke s številkami od E900-E999 (znan predstavnik je npr. aspartam – E951), najpogosteje pa jih najdemo v dietnih pijačah, žvečilnih gumijih, nizkokaloričnih sladicah, itd.

Aditivi so na embalaži živil označeni tudi z E številkami, ki so mednarodno priznane. Na primer, če na embalaži vidite oznako E621, to pomeni, da izdelek vsebuje mononatrijev glutamat, ki je ojačevalec okusa. Več o njem preberite na tej povezavi, saj le-ta zaradi svoje škodljivosti in zelo pogoste uporabljanosti v hrani zahteva posebno obravnavo. Na tem mestu omenimo še ekstrakte (vanilijev ekstrakt, mandljev ekstrakt), ki se tudi uporabljajo za izboljšanje okusa hrane. Čeprav so naravni ekstrakti običajno varni, lahko sintetični ekstrakti vsebujejo tudi škodljive kemikalije.

Kje so drugi E-ji in kaj predstavljajo?

Čeprav so vsi ti aditivi pomembni za različne funkcije v hrani, spodaj navedeni niso tako pogosto omenjeni, ker niso tako široko uporabljeni ali prepoznavni kot nekateri drugi aditivi, kot so konzervansi. Pa jih poglejmo:

  • E0-E99: Ta skupina vključuje različne barvila in konzervanse, vendar so nekateri izmed teh dodatkov manj pogosti ali pa so bili umaknjeni iz uporabe zaradi zdravstvenih pomislekov.
  • E300-E399: Ta skupina vključuje antioksidante in regulatorje kislosti. Na primer, askorbinska kislina (vitamin C) je označena kot E300, natrijev askorbat (‘slajša’ oblika vitamina C) pa E301.
  • E500-E599: Tukaj najdemo regulatorje kislosti, sredstva za vzhajanje in sredstva proti strjevanju. Na primer, natrijev bikarbonat (soda bikarbona) je označen kot E500.
  • E700-E899: Ta skupina vključuje antibiotike in druge dodatke, ki se uporabljajo predvsem v veterinarski medicini in niso pogosto prisotni v živilih za ljudi.

Ne iščite dobrih sestavin v slabi hrani, raje se izognite vsemu

Omenimo le še, da niso vsi aditivi škodljivi (npr. askorbinska kislina, soda bikarbona, itd), a jih ne bomo navajali, ker koristni dodatki v ‘hrani’ so prej izjema, kot pravilo. Če pa ‘hrana’ že vsebuje kakšen neškodljiv aditiv, pa verjetno ob tem vsebuje tudi kaj drugega, kar pa ni koristno za naše zdravje (npr. sladkor, primer Cedevita). Hkrati je potrebno vedeti, da je večina predpripravljene hrane narejena iz najslabših in najcenejših živil (najslabša, torej bela moka, najslabše olje, beli sladkor, ki je strup, mlečnina, ki vsebuje holesterol, itd, itd), zato je živilo tudi lahko tako poceni, kot je.

Predpripravljena hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, torej ni koristna za naše zdravje, zato je pomembno, da se ji (če je le možno, popolnoma) izogibamo. Raje posegajmo po svežih in naravnih živilih, ki ne vsebujejo škodljivih dodatkov, saj bomo na ta način najbolje poskrbeli za svoje zdravje in dobro počutje. Več o tem, kako si lahko pripravite zdravo in okusno hrano, pa najdete v naši rubriki ‘zdrava hrana’, za vzorec pa ponujamo sladko presno klobaso … Pa dober tek – z zdravo hrano in – na zdravje!



VIDEO | Reklama za Cedevito iz daljnega leta 1989

Res je, da Cedevita vsebuje nekaj malega vitamina C, a vsebuje tudi sladkor, ki pa je zelo škodljiv. Zakaj bi torej zaužili vitamin C iz Cedevite (z njo ste primorani zaužiti tudi škodljiv sladkor), če ga lahko zaužijete v čisti obliki? Najdete ga v DM ali Tovarni zdrave hrane. Reklama za Cedevito je pa ‘okusna’, tu pa ni kaj dodati …

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE