Božič – krščanski praznik ali vse kaj drugega?

Ljudje si ne predstavljamo svojih življenj in sveta, v katerem živimo, brez praznikov in praznovanj. Rojstni dnevi, obletnice, diplome, takšni in drugačni zaključki in novi začetki; in seveda, veliki “krščanski” prazniki, ki jih praznujejo celo mnogi od tistih, ki se ne izrekajo za verne. Pa so ti prazniki zares krščanski? Poznamo njihov pravi izvor? V zadnjih dveh letih spoznavamo, da je vse, kar smo kdaj verjeli, pravzaprav laž; celotna naša zgodovina je zlagana. Zakaj bi bilo s prazniki kaj drugače? Vstopili smo v “veseli december” in božič je pred vrati, zato so vprašanja in razmisleki o pravem izvoru tega praznika več kot na mestu.
Podnebje, zgodovima in Sveto pismo
Božič obeležuje rojstvo Jezusa Kristusa in je eden največjih krščanskih praznikov. Praznujemo ga 25. decembra. Pa se je Jezus res rodil na ta datum?
Sveto pismo nikjer ne omenja točnega datuma rojstva Božjega sina. Rodil naj bi se v Izraelu, natančneje v Betlehemu. A če pogledamo podnebje v Izraelu, nam je lahko takoj jasno, da se Jezus ni mogel roditi v decembru. Tamkajšnje podnebje namreč pozna dva glavna letna časa: poletje in zimo. Za vroča, suha poletja je značilno sredozemsko podnebje, pozimi le redko sneži. Poletje se začne maja in konča septembra, blaga, vlažna zima – s povprečnimi dnevnimi temperaturami od 17 do 22 °C in nočnimi od 10 do 15 °C – pa traja od oktobra do marca. Svetopisemska zgodba o Jezusovem rojstvu pripoveduje, da so pastirji v tistem času potovali po deželi v iskanju paše za živino. To daje slutiti, da je Kristus prišel na svet v poletnem času, ko v deželi vlada suša. Zakaj bi pastirji iskali zelene pašnike pozimi, ko je vse zeleno in se lahko drobnica pase povsod?
Zgodovina pravi, da je bil prvi zabeležen datum praznovanja božiča na 25. december leta 336 v času rimskega cesarja Konstantina, prvega krščanskega cesarja. Nekaj let zatem je papež Julij I. uradno razglasil, da se bo Jezusovo rojstvo odslej praznovalo na ta datum.
Prepletenost krščanstva in satanizma
Če se le malo poglobimo v krščanstvo, lahko prepoznamo vse polno satanističnih simbolov, ki se izdajajo za krščanske. Nekaj malega o tej obsežni tematiki ste lahko prebrali tudi v predhodnih člankih v tej rubriki. Narobe obrnjen križ, specifične kretnje z rokami, Vatikanska kapela v obliki kače, duhovniška oblačila z izvezenimi pedofilskimi simboli … Kaj krščanskega je v vsem tem, če vemo, da je bil Jezus Kristus, ustanovitelj krščanske vere, znanilec najvišje dobrote in brezpogojne ljubezni do vsega živega?

Obstaja dejstvo, ki se ga ne zavedamo ali pa si pred njim zatiskamo oči: krščanstvo in satanizem sta skoraj kot dve duši v enem telesu, pri čemer je telo Cerkev, čaščenje Satana pa je obstajalo mnogo pred pojavom krščanstva. Kdo je zmanipuliral papeža Julija I., da je 25. december razglasil za praznik Jezusovega rojstva in pripravil celoten svet do tega, da še slabih 2000 let kasneje fanatično praznuje ta dan ob koncu leta, ne vedoč, da gre v resnici morda za nekaj popolnoma drugega, kar nima z Jezusom Kristusom in krščanstvom nobene zveze? Spomnimo se besed Fione Barnett, ene od številnih žrtev satanističnih ritualov žrtvovanja otrok, ki smo jo predstavili v 2. številki: “V katoliški maši ni popolnoma ničesar krščanskega. Izšla je iz črne maše.”

Kaj torej praznujejo na ta dan, 25. decembra, “tam spodaj”, v podzemlju? Ta najbolj množično obhajan krščanski praznik naj bi bil v resnici satanistično praznovanje, ki obeležuje smrt starega kralja in rojstvo novega. V tem delu leta so tisoči otrok z vsega sveta iniciirani v satanistične prakse ter uporabljeni v ritualih in žrtvovanjih.
Kot navajajo David Icke v svoji knjigi “The Biggest Secret” (Največja skrivnost) in mnogi drugi viri, ti rituali vključujejo veliko pitja krvi, mnogo ljudi, pretežno otrok, pa je žrtvovanih hudiču. Satanisti naj bi potrebovali človeško kri zato, ker lahko le z njeno pomočjo ohranjajo človeško obliko. Ta naj bi bila sicer le njihova krinka – v resnici naj bi bili reptili. To je posebna in zelo obsežna tema, ki zahteva širšo obravnavo.
Pravi pomen božičnih simbolov
Božične simbole, brez katerih si ne predstavljamo praznovanja tega praznika, vsi zelo dobro poznamo. V veliki večini pa se ne zavedamo, da imajo ti simboli korenine v poganstvu. Poglejmo si, kakšni so njihovi izvorni pomeni.
- Božično drevo: predstavljalo naj bi sveto drevo boga zime; druidi so verjeli, da duh njihovih bogov prebiva na drevesu. Po verovanju večine starodavnih poganov naj bi drevo predstavljalo Nimroda (negativni svetopisemski lik), reinkarniranega v Tammuza, pastirsko božanstvo. Pogani so v božičnem drevesu videli tudi simbol falusa.
-
Zvezda: peterokraka zvezda ali pentagram je močan satanov simbol, takoj za heksagramom. Je sveti simbol Nimroda in nima nič opraviti s krščanstvom. Zvezda: peterokraka zvezda ali pentagram je močan satanov simbol, takoj za heksagramom. Je sveti simbol Nimroda in nima nič opraviti s krščanstvom.
- Sveče/lučke: predstavljajo novorojeni ogenj bogov sonca. Pogani so uporabljali sveče v svojih obredih. Določene barve naj bi predstavljale tudi določene moči.
- Omela: je sveta rastlina druidov, ki simbolizira poganske blagoslove plodnosti; poljub pod omelo tako predstavlja prvi korak v razmnoževalnem ciklu. Čarovnice naj bi bele jagode omele uporabljale v svojih napojih.
- Venci: s svojo okroglo obliko predstavljajo ženske spolne organe. Povezani so s plodnostjo in “krogom življenja”.
- Santa Claus (Božiček): ime “Santa” naj bi bilo anagram imena “Satan”.
- Jeleni: rogate živali, ki predstavljajo “rogatega boga” ali “boga jelena” v poganski religiji. Tradicionalno število jelenov v Božičkovi ekipi je osem (8); v satanistični vedi o številih je osem število “novih začetkov” ali cikla reinkarnacije. Iluminatom število osem predstavlja simbol njihovega Novega svetovnega reda (NWO, New World Order).
- Vilini: škratom podobna bitja, Božičkovi (Satanovi) mali pomočniki, demoni.
- Zelena in rdeča barva: sta tradicionalni poganski barvi zime. Zelena naj bi bila Satanova najljubša barva, rdeča pa je barva človeške krvi, ki je Satanova najvišja oblika žrtvovanja. Prav zaradi tega naj bi si komunizem prisvojil rdečo kot svojo glavno barvo.
- 25. december: obeleževal naj bi “rojstvo sonca”. Ta datum je rojstni dan Tammuza, sina, reinkarnacije boga sonca. Tradicionalno je 21. december znan kot Yule (arhaični izraz za božič v starodavnem germanskem svetu). Rimskokatoliška cerkev pa je praznovanje Yula prestavila na 25. december. Ta datum so stari Rimljani obhajali kot “Saturnalije”, praznik namernega razvrata, ki je vključeval obilno pitje s ponavljajočim se nazdravljanjem. Omela je simbolizirala nečistovanje, celotna prireditev pa se je zaključila z veliko gostijo, božično večerjo.
- Ime: celo ime, “božič”, je pogansko. Izraz “Christi” naj bi pomenil “Kristus”, medtem ko naj bi beseda “Mas” pomenila “mašo”. Ker vse poganske maše obhajajo smrt, ime “božič” dobesedno pomeni “Kristusovo smrt”. Še globlji pomen pa leži v omembi “Kristusa”, ne da bi se specificiralo, da gre za Jezusa. In tako “dobimo” Antikrista: pogani praznujejo “božič” kot prihod svojega Antikrista, ki naj bi zadal smrtni udarec Jezusu Kristusu krščanstva.
Morda to pojasni, zakaj zgodnji ameriški krščanski romarji niso priznavali božiča in niso hoteli slaviti tega praznika.
Kaj torej sploh praznujemo?

Zgodovinsko potrjeno dejstvo je, da je satanizem obstajal pred krščanstvom, tako kot je hudič obstajal veliko preden se je na Zemljo rodil Jezus Kristus. Gre torej pri vsem skupaj za najhujšo možno zlorabo najsvetejšega? Smo ves ta čas častili in krepili zlo, misleč, da častimo Dobro? Mar niso tudi religije zgolj odlično orodje vladajočih za razdeljevanje ljudi, ki se zavoljo njih obračajo eden proti drugemu in v imenu svojih bogov celo ubijajo?
In, nenazadnje: mar nismo vseh svojih praznikov, še zlasti božiča, že tako izrodili, da bi bilo morebiti bolje, da presekamo z vsem in postavimo popolnoma nove temeljne kamne? Graditi na gnilih temeljih, prepojenih z materializmom in zlimi nameni, namreč nima popolnoma nobenega smisla in nas vodi le v propad. Toda, ali smo se sposobni odreči t. i. “tradiciji”, kadar ta ne služi več svojemu namenu in se izkaže celo za skrajno škodljivo?
Naslovna foto: Brez jaslic si verniki ne predstavljajo praznovanja božiča. Toda, ali takrat res praznujemo Jezusovo rojstvo ali pa svojo energijo nevede podarjamo nečemu popolnoma drug(ačn)emu?