‘SUPER HRANA’: Teliček ni nič drugega kot zgolj kolateralna škoda pri mlekarski industriji, zakolje se ga starega le par mesecev!
A so tudi vas v šoli učili, da krava daje mleko? A se vam ne zdi sramotno, da marsikdo, ki dopolni 18 let, še vedno misli, da krava daje mleko? In še bolj, da praznuje Abrahama, pa ne ve, da krava sploh ne daje mleka?? Še huje, koliko jih je že šlo na oni svet, misleč, da krava daje mleko … Vse to je uspelo mlečni industriji. Toliko poneumiti ljudi, da marsikdo, ki se ima za pametnega, sploh ne ve, da krava daje mleko izključno takrat, ko je noseča. Torej – samo v primeru, da je oplojena oz ko pričakuje dojenčka. Isto, kot tvoja mama. Iz tega bi lahko zaključili, da če krava daje mleko, tudi tvoja mama daje mleko. Si predstavljate oglas – prodam mamo mlekarico, staro 24 let, dobro negovano, hranjeno samo z domačo krmo, … Gnusno!
Učite se. Ne verjemite mitom o srečnih kravicah in teličkih …
Na srečo, hvala Zuckerbergu in ostali tehnologiji, obstajajo družabna omrežja, kjer lahko človek spozna na stotine in na tisoče ljudi, ki so naprednejši, razgledani in bolj dovzetni za spremljanje znanstvenih raziskav. In ‘kupuje’ znanje od njih. Tudi kaj vpraša in dobi odgovor iz prve roke. Ne mnenje nekoga x, temveč odgovor človeka, ki ve. Ki dejansko ve, ker tako pravi znanstveno vir. In ko tako spremljaš ljudi, ko se učiš, se ti čedalje bolj odpirajo oči. In bolj kot odpiraš oči, bolj ti je žal, da jih odpiraš. Zakaj? Žal z odpiranjem oči vidiš tudi, kako zelo pokvarjen je ta svet in koliko nepravic se dogaja na svetu. A je vredno, ker ljudje smo – po defaultu – dobra bitja, ne zlobe. Zlobe se človek nauči!!
Imaš dve možnosti … Lahko nazaj zapreš oči in uživaš v nevednosti ter plavaš z večino v brezno, lahko pa si del spremembe in se pridružiš gibanju, ki nasprotuje nepravilnostim v svetu. Na katerem bregu se boš znašel, je seveda tvoj izbor!
Pa se vrnimo kravicam in teličkom. Krava torej ne daje mleka. Daje ga le, če je oplojena. Morda bo kdo rekel: “Pa kaj, če daje samo takrat. Pač se jo oplodi, da imamo ljudje mleko”.
Toda ljudje ne rabimo piti mleka za preživetje. Ljudje smo celo edina vrsta, ki pije mleko v odrasli dobi. In mleko je človeku škodljivo. A vse to ljudje spregledamo, zamižimo, ker so nas v mladosti učitelji (bodisi pravi učitelji, bodisi starši ali kdo tretji) poneumili, da je mleko najbolj zdrava (univerzalna) pijača. Je, ampak mleko svoje matere za dojenčka, ne pa mleko druge matere za odraslega človeka!
Posledica oploditve je seveda mleko, pa tudi mladiček! Mladiček je torej zgolj posledica človeške želje po mleku. In tega telička, ki je, kot je videti, stranski produkt pri izdelavi mleka, je potrebno zaklati, ubiti, ker ni on bistvo vsega. Ker se ga ne rabi. In tega mladega fantka se po nekaj dneh, včasih pa že takoj, kravici odvzame, da mleko lahko ostane ljudem. Telička čaka druga usoda. Kot majhen fantek bo nekaj časa krmljen z umetno hrano, po dveh mesecih pa bo zaklan in prodan kot – teletina. Zdaj vidite, kako lepo gresta z roko v roki mlekarska in mesna industrija! In zdaj tudi veste, zakaj je teletina dražja … ker gre za zelo mlado ‘meso’, v bistvu za dojenčka, ki je moral umreti, ker ljudje želijo piti mleko.
Aha, in kaj, če se rodi kravica, torej punčka? Ona gre ravno tako stran od mamice, a le do takrat, dokler ni primerna za oploditev. Potem jo čaka ista usoda, kot mamico. Kakšnih pet let jo bodo redno posiljevali, potem pa bo šla – ker ne bo več sposobna dosegati normo (beri: proizvajati zadostnih količin mleka) – v zakol. Pri človeku ni ljubezni, ni usmiljenja. Če mi ne prinašaš koristi, greš …
Živalica takoj, ko postane neuporabna, ko ne prinaša zaslužka, gre. V zakol, kakopak. Da dobi njen gospodar, lastnik še zadnje evre od ‘stroja’, preden ta povsem ‘crkne’. Človek z lahkoto pozabi na 5 let dela, na tiste lepe in nežne poglede kravice, na vse dobro, kar je dobil od živalice. Človeku je pred očmi zgolj in samo – profit. Denar. Zaslužek. Mimogrede, kravica bi, če ne bi bila v službi krutega kapitalista in kaptalizma, živela tudi do 20 let!
Kdo je torej kriv, da se živali kolje?
Uživalec mleka, uživalec mesa, mesar ali trgovec? Če zadnja dva ‘zgolj opravljata svoj poklic’, ostane odgovor na dlani. Človek, ki uživa mleko, sire, čokolade, jogurte, on je neposredni naročnik umorov. Naj bo še tako kruto slišati, da ima mesar krvave roke, in jih tudi dejansko ima, a naročnik umorov si ti, dragi potrošnik. Ti, ki to uživaš. Če ne bi ti tega užival, ne bi bilo povpraševanja in ne bi bilo potrebno delati na ponudbi. Na tebi je, da se odločiš, če boš še podpiral klanje teh mladih nedolžnih bitij …
Vem, težko se je odreči okusu. A vse se da. Če se da odreči takrat, ko zboliš, se da tudi prej. Mleka nenazadnje sploh ne rabiš. Si le suženj okusa, katerega so ti isti lobiji namenoma, da od tebe služijo celo življenje, privzgojili že kot otroku. Vseeno jim je, če boš zbolel, glavno, da oni od tebe služijo … Če pa res želiš okus po mleku, obstaja rastlinsko. Še boljše. Predvsem pa manj škodljivo in manj ‘krvavo’. Obstaja tudi rastlinska smetana, čokolada brez mleka, veganski sladoled … Vse obstaja, le poiskati moraš in reči enkrat za vedno – ne, hvala, zaradi mojega prehranjevanja ne ne bo več trpela ali umrla nobena žival.
Bil je le številka brez imena. Bil je življenje. In bil je otrok …
Piše: Gregor Vrhovnik
Teletina v trgovini je bila še včeraj nežen otročiček. Komaj je začel svoje življenje. Odvzet mami ob rojstvu, brez ljubezni in njene tople bližine. Ljudje se običajno zjočemo ob takšnih prizorih, kot je ta na sliki … Ampak raje se kdaj spomnimo nanje tudi takrat, ko zlagamo meso s polic v naše košare.
Zajočimo tudi takrat, ko postavijo na naš krožnik kos mesa iz njihovih teles, kos njihovega trpljenja … Na milijone takšnih, tako ljubkih in krhkih živalskih otrok, le po nekaj mesecih življenja konča svoje poti, da lahko človek dele njihovih trupelc položi na svoje krožnike …
