Se pritožuješ, da ničesar nimaš ali si hvaležen za tisto, kar imaš? Se klanjaš Satanu ali Bogu?
Medijska propaganda, ki seveda podpira kapital(izem), torej zgolj in samo potrošništvo, nas je pripeljala do razmišljanja, ki vodi v večno slabo voljo. Večinoma smo ‘večni nezadovoljneži’, vedno nam nekaj ni prav, vedno bi želeli – več. Toda – Satan želi vedno več, Bog pravi, da bodi zadovoljen s tem, kar imaš – in boš srečen (s tem, kar imaš) …
Pa poglejmo, kako je vse odvisno le od tega, iz katerega zornega kota gledamo neko zadevo …
Neka gospa je prišla k psihologu in pojamrala: “Nimam pravih prijateljev. Nimam dobre plače. Nimam spodobnega avtomobila. Nimam spodobnega stanovanja. In niti nimam upanja, da bom nekoč vse to imela … Pa še mladost je odšla.”
Psiholog si je popravil očala in veselo rekel: “Razumem vas. In ta seznam, česa vse nimate, bi lahko še nadaljevali. Na primer nimate resne bolezni, ki je neozdravljiva. Nimate bolnega partnerja. Nimate bolnih otrok. Nimate milijonskega dolga. Nimate odgovornosti za nekoga, za bolnega sorodnika ali duševno zaostalega starca. Niti grbe nimate. Joj, in niti invalidnosti nimate. Veliko je še stvari, ki jih nimate …”, je rekel psiholog in nadaljeval:
“Zapišite na papir, česa vse še nimate in razpoloženje se vam takoj izboljšalo. In hkrati bodite hvaležni za vse to, česar nimate. Nato na drugo stran papirja napišite, kaj vse že imate, česa vse ste že veseli. In hkrati bodite hvaležni za vse to, kar imate in kar vas veseli …”
Gospa je preračunala v mislih, če vse to drži, nato pa se nasmehnila sama sebi.
NAUK: Nimamo veliko stvari. Niti nam ni potrebno veliko – še manj pa vsega – imeti. Za marsikaj je možno zaslužiti, marsikaj je možno izboljšati, marsikaj dobiti podarjeno, marsikaj pa preprosto ne imeti. Glavno je, da smo živi in zdravi. In da so – nam ljubljeni živi in zdravi. In da se ni zgodilo nič hudega. In že to je dobro. Že za vse to bodimo hvaležni. Začnimo lepše življenje z zapisovanjem – kaj vse imamo in za kaj vse smo hvaležni, da imamo … In življenje bo lepše.
