Retrospektiva Covid 19 ali Kako se spominjam(o) Covid prevare pet let po njej!

Dons mineva pet let od razglasitve pandemije kovida pri nas. Sej vem, da bi najraj pozabil na vse, ampak bi vseen naredu en hiter pregled dogodkov te debilane, da mal osvežimo spomin. Mogoče dobimo mal boljši občutek za to kaj se nam pravzaprav dogaja in zakaj se nam to dogaja. A se še spomnte kako se je začel? No, začel se je že velik prej, ampak pejmo od tam, ko pride film kovid na male ekrane. November 2019. Prvič slišim za Wuhan. Nek novi koronavirus se omenja. Zajeban da je.

V medijih se začnejo pojavljati šokantni posnetki. Folk pada sred ulic. Mrtvi ležijo po cestah. Okoli njih ljudje v skafandrih. Sej se spomnte trupel na pločnikih pokritih z belimi rjuhami. En krizni igralec pod rjuho še mal s prstki pomiga, ker ga lih zasrbi, medtem ko poročevalci s terena kot v akcijskem filmu katastrofe vzhičeno širijo paniko. Groza in strah. Zdaj gre zares. Uprizarjanje krize. Teater. To je bil intro. Intro mora bit udaren. Šoker. V človeku mora pustiti vtis. To je pomembno.

Da potem lahko gradijo naprej. No, kasnej, kmalu po uvedbi te revolucionarne mrna tehnologije, so ljudje zares začel padat po tleh, ampak mainstream mediji o tem niso in ne bojo poročali. Ta fenomen številnih nenadnih kolapsov so pometli pod preprogo. Tako kot vse poškodovane. Najbolj zavržno od vseh zavržnih dejanj te kovid norije je zame cenzura in ignoriranje poškodovanih s cepivi. To so ljudje, ki so zaupali stroki. Namesto pomoči so dobili nož v hrbet. Označeni za teoretike zarot in antivakserje. Vrženi v koš dezinformacij. Blokirani na socialnih omrežjih, ker so povedali svojo zgodbo. Zdravniki se sprenevedajo. Stroka jih je izdala. Nonšalantno.

Tisti, katerim so zaupali s svojim življenjem, so na njih pozabili. Kovid nam je lepo pokazal kako deluje sistem in kakšen je ustroj sveta. Več kot jasno je postalo, da je vse diktirano iz enega samega centra odločanja, in da mediji molčijo o vsem kar je v nasprotju z diktiranim narativom. Mainstream mediji pač niso sredstvo za informiranje ampak sredstvo za manipuliranje in oblikovanje javnega mnenja. To kar nam prikazujejo je distrakcija. Dimna zavesa pred tistim kar se dogaja v ozadju. Ampak zdaj že prehitevam. Gremo lepo po vrsti.

21. januarja 2020 Serpentinšek odpotuje k Darth Schwabu na letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davos. En teden kasneje meni nič, tebi nič, odstopi z mesta predsednika vlade. Na prestol pride Gangsta Gargamel s svojo kovid ekipco. Teren je pripravljen. 12. marca je razglašena epidemija, naslednji dan oblast prevzame novooblikovana vlada in šarada neslutenih razsežnosti se lahko prične. Vsi na svoja mesta! Luči! Kamera! Akcija! Pejmo se mal hecat.

Mediji takoj zagrabijo za stvar. Vsak dan se začne s kovidom in konča s kovidom. Navsezgodaj vklopim avtoradio: Kovid, kovid, kovid! Strastno poročanje. Novinarji se zdijo skorajda navdušeni. Spektakel katastrofe! Zombie apokalipsa! Za druge teme sploh ni več prostora. Taktično pranje možganov. In dobr so jih opral. Tolk budalaščin so natrosli, da človk ne bi verjel, če tega ne bi doživel. Ne vem kako si vsi ti govnarji od novinarjev sploh še lahko rečejo novinarji. Navadna greznca. Res za bruhat.

Začne se neprestano preštevanje obolelih in mrtvih. Nabijanje številk. Med mrtve zaradi kovida štejejo kr vse obolele s kovidom. Umrl v prometni nesreči. Kovid. A ste przadeti al kaj je zdej to zaeno šalabajzerstvo? Ne gre to tko! Aja, direktiva da je taka? Dobr pol. Kimaj in gremo dalje. Kovidlandija postane raj za oportuniste in koristolovce. Že v štartu se ena za drugo vrstijo vladne afere. Bizarne stvari. Izgubi se tovornjak z maskami, ki ni nikoli obstajal. Za papirnate prtičke s kuhinjsko elastiko država prcola 860 čukov.

Trije našmrkani piramidni kriptogoljufi, sleš instagram zvezdniki, sleš party boysi z rajskih otokov, nam zdilajo neuporabne teste. Počas začnem dobivat občutek, da smo v Monty Pythonu. Kaj d fak je to? Smradi začnejo s pripravljanjem terena za cepljenje. Obljubljajo, da bo cepivo kmalu na voljo, da pa ga verjetno ne bo dovolj za vse. Saj veste kaj to pomeni ane? Ko bo cepivo tukaj, ne čakajte! Zagotovite si svoj odmerek! Zagrebite se! Navalite! To spada že v cepilno propagando. To je psihologija prodaje. To je taktično hajpanje. In ljudje so nahajpani.

Zmatrani od neprestanega medijskega bombardiranja v nizkem štartu navdušeno čakajo na dan, ko si bojo s špikom v ramo lahko kupili svojo staro dobro normalnost. PR stroka vsak dan ponavlja, da se bo pandemija končala takrat, ko bomo imeli cepivo. Kmalu začnejo s kampanjo “cepimo se”. To postane vsakodnevna mantra. Sodelujejo vsi glavni mediji in vse politične stranke. Sledi boleče spoznanje.

Mnogi moji prjatli postanejo propagandna trobila farmakomafije. Navdušeno zajahajo ta val, goreče ponavljajo vse kar slišijo na TVju in pravijo, da je to znanost. Edina rešitev so cepiva! Hešteg skupajzmoremo. Hešteg ostanidoma. Hešteg zaupajmostroki. Hešteg cepimose. Vem, da to delajo dobronamerno, samo napačnim ljudem so zaupali. Mnogi kasneje občutijo posledice na lastni koži in nekateri si tega ne bodo nikoli priznali.

Konec leta dvadvajset dobimo prva takozvana cepiva. Najhitreje razvita cepiva v zgodovini. In potem neskončne vrste za cepljenje. Kot za nov iPhone. Horde družbeno odgovornih navalijo. Povezani v solidarnosti. Brez informiranega soglasja. Zaupajo stroki. Zdravniki pozabijo na pojasnilno dolžnost. Ker pač nimajo česa pojasnjevati. Nimajo podatkov. Ampak ljudem ne povejo, da nimajo podatkov. Imamo vendarle izredno situacijo. Ljudi bi s tem samo odvrnili od cepljenja. A ni že dovolj hudo? Že tako smo predolgo čakali.

Pustimo formalnosti in se cepimo! In potem eno samo nizanje laži. Cepiva so varna in učinkovita. Če se cepite ne boste zboleli in ne boste prenašali virusa. Cepljeni lahko lahko zbolijo, ampak le v blažji obliki. Cepljeni lahko prenašajo virus, ampak v manjši meri kot necepljeni. Nobeno cepivo še nikoli ni bilo 100% varno in učinkovito, ampak če se cepite, ste lahko prepričani, da ne boste pristali na intenzivni negi.

Ups, sorči, zgleda, da lahko zbolite tud v težji obliki in tud virus prenašate v enaki meri kot necepljeni, ampak ne boste pa umrli. Ups, sorči, lahko tud umrete, ampak saj vsak enkrat umre. Ni vam pa treba več nosit maske! Pa brezplačne vstopnice za rokometno tekmo vam podarimo! A ne bi? Kaj pa krompirček in burger? Mogoče krof? Darilni bon? Ah, dajte no, nihče ni rekel, da ne boste zboleli, če se cepite, ampak prednosti cepiva odtehtajo tveganja in cepljenje je še vedno najboljše orožje v boju proti epidemiji. Zaupajmo stroki! Cepimo se!

Haha, dej spel se preklet šupak neobrisan! Takih in drugačnih propagandnih floskul brez vsebine smo se naposlušal, da nam je šlo že na kozlanje, in če se vam je tukaj začelo dozdevati, da je zadeva koordinirana iz enega samega centra odločanja, je to zato, ker je res. Življenje postane Groundhog day. Vsi mediji vsak dan ponavljajo iste stavke. Povsod po svetu. “2 weeks to flatten the curve” smo prevedli v “naslednjih 14 dni je ključnih”. Guilt tripanje “get vaccinated for others” in “don’t kill granny” je bilo pri nas “bodimo družbeno odgovorni”.

Začne se načrtno sramotenje necepljenih. Brezsramna diskriminacija družbeno neodgovornih. In folk pri tem veselo sodeluje. Pritisk se stopnjuje. Napetost narašča. Intenzivno. Rekvijem za sanje buildup scena. Norost je nova normalnost. Dogajat se začnejo zelo čudne stvari. Zdravstvo jokca, da bolnce pokajo po šivih. Krivi so necepljeni, kakopak. Asimptomatski prenašalci kriminalci. Ljudje zaradi neustreznega zdravljenja umirajo na respiratorjih. Zdravstveni delavci medtem veselo plešejo in snemajo videospote. Perverzije težke. Spooky shit.

Kljub veliki preobremenjenosti vendarle najdejo čas, da naštudirajo koreografijo. Pol un dohtar na delovnem mestu mal banano pofafa like a pro, pa drka kurac, ker nima kej delat. Parodija! Cirkus z naslovom Gremo vsi skp u tri pizde materne! A dobivate kej filinga v kakšne idiotske razsežnosti gre tole? Pazi zdej to! Gripa izgine! Tisto sezono sploh ni blo gripe. Kr vse je bil kovid. Iz noska teče. Kovid! Kihnem. Kovid! Prdnem. Kovid! Testiram pomarančo. Kovid! A me ti zajebavaš? Vlada bombardira z ukrepi.

Policija brska po naših fb profilih in na domu obiskuje problematične posameznike. Banke ukinjajo račune tistih, ki so preglasni. Voditelji blaznijo. Mokre sanje diktatorjev se uresničujejo. Grozijo z denarnimi globami za necepljene. Grozijo s karantenskimi taborišči. Vse kar se lahko spomnijo, da bi necepljenim zagrenili življenje. Ljudje ne razumejo zakaj se nekdo ne bi želel cepiti. Ubogajte, da bomo šli lahko čim prej nazaj v normalo!

Čez čas zadeva postane že tako utrujajoča, da se nikomur več ne da ukvarjati s tem. Ljudje so naveličani vsega, cepi se nihče več. In kar naenkrat kovida ni več. Kar tako, čez noč, ga zamenja nova grožnja: Rusija. Samo še tagline “Le s cepljenjem nazaj v normalo” obvisi nekje v zraku. In kje smo zdej? A smo nazaj v normali? A se vam zdi? Kaj se vam pa zdi? A mislte, da je kej povezano eno z drugim? Js ne bom nč več reku.