Kljub temu, da večina zelenjave dozori šele spomladi ali poleti, ima jesensko sajenje številne koristi, ki prispevajo k zdravju vrta in boljšemu pridelku v naslednji sezoni

Tudi druga polovica oktobra je še vedno čas za sajenje, vendar je to tudi obdobje, ko se zemlja že počasi pripravlja na počitek. Pravi čas, da se zemljo pusti povsem pri miru, je običajno šele konec novembra, ko se temperature spustijo in tudi tla postanejo hladna, do takrat pa se da na zemlji še marsikaj ponarediti. Pred zimo in mirovanjem se da še marsikaj posaditi, priporočljivo pa je zemljo tudi prekopati, odstraniti plevel in jo obogatiti s kompostom ali gnojilom, da bo kar najbolje pripravljena na mirovanje.

Kaj saditi od 15. oktobra dalje?

Od 15. oktobra do konca oktobra lahko sadimo različne vrste rastlin. Od sadja lahko sadimo kaki, marelice, breskve, češnje, slive, jablane, hruške, orehe, lešnike, kostanj in jagodičevje, kot so maline, robide in borovnice (o sajenju dreves jeseni smo že pisali), od zelenjave pa lahko sadimo česen, čebulo, špinačo, motovilec, radič, rukolo, zimsko solato, ohrovt, brokoli, cvetačo in brstični ohrovt. Te rastline so odporne na mraz in bodo dobro uspevale tudi v hladnejših mesecih.

Kako pripraviti zemljo za novo pomlad?

Poleg sajenja je v tem obdobju potrebno opraviti še nekaj drugih del na vrtu ali njivi. Pomembno je, da odstranimo vse ostanke poletnih pridelkov, prekopljemo zemljo in jo obogatimo s kompostom ali gnojilom. Prav tako je priporočljivo, da zaščitimo občutljive rastline pred mrazom z uporabo zastirke ali pokrival. Ta dela so pomembna, ker pripravljajo zemljo na zimo in zagotavljajo, da bo spomladi pripravljena za nove pridelke. Spomladi bomo tako imeli bolj rodovitno zemljo, kar bo prispevalo k boljšemu pridelku.

Kdaj in kako začeti s prvimi deli zunaj?

Prva dela na vrtu se običajno začnejo konec marca ali v začetku aprila, ko se temperature začnejo dvigovati in tla postanejo toplejša. Takrat je čas za pripravo gredic, sajenje zgodnjih sort zelenjave in setev prvih semen. Kaljenje semen za prve spomladanske rastline se običajno začne konec februarja ali v začetku marca. Semena, kot so paradižnik, paprika in kumare, se kalijo v notranjih prostorih, kjer je toplo in svetlo. Kaljenje traja približno dva do tri tedne, nato pa se sadike presadijo v zemljo, ko so dovolj močne in ko so zunanje temperature primerne.

Tako je tudi druga polovica oktobra še vedno čas za sajenje in pripravo vrta na zimo. S pravilno pripravo zemlje in sajenjem odpornih rastlin bomo spomladi imeli boljši pridelek in rodovitno zemljo, pripravljeno za nove izzive.

---

---

Pogosta vprašanja:

• Kako lahko rastline uspevajo tudi jeseni in pozimi, če ni dovolj sonca?

Rastline, ki so odporne na mraz, še vedno potrebujejo sončno svetlobo za rast, vendar so prilagojene tako, da lahko preživijo in uspevajo tudi v hladnejših mesecih, ko je sončne svetlobe manj. Te rastline imajo sposobnost, da izkoristijo krajše obdobje dnevne svetlobe in nižje temperature. Čeprav je sončna svetloba ključna za fotosintezo, proces, s katerim rastline proizvajajo hrano, te rastline lahko učinkovito izkoristijo tudi omejeno količino svetlobe.

Voda je prav tako pomembna za rast rastlin, vendar sama po sebi ni dovolj za uspevanje brez sončne svetlobe. Rastline potrebujejo uravnoteženo kombinacijo svetlobe, vode in hranil iz zemlje, da lahko rastejo in se razvijajo. V hladnejših mesecih je pomembno, da rastline dobijo dovolj vode, vendar je treba paziti, da zemlja ni preveč mokra, saj lahko to povzroči gnitje korenin.

Torej, čeprav so te rastline odporne na mraz in lahko preživijo v hladnejših pogojih, še vedno potrebujejo sončno svetlobo za rast. Njihova odpornost na mraz jim omogoča, da izkoristijo krajše in manj intenzivne sončne dni ter preživijo v težjih pogojih, vendar brez sončne svetlobe ne bi mogle uspevati.

• Če zelenjavo posadimo te dni, kdaj lahko pričakujemo plodove? Bo sploh kaj zrastlo, glede na mokro in hladno vreme?

Glede na različne vrste zelenjave lahko pričakujemo različne čase za prve pridelke. Nekatere od teh rastlin, kot so špinača, motovilec in rukola, lahko začnejo dajati prve liste že čez nekaj tednov, še pred zimo, če bo vreme milo in če jih zaščitimo s tunelom ali pokrivalom. Vendar večina teh rastlin dejansko prezimi in začne ponovno rasti zgodaj spomladi, ko se temperature dvignejo.

Zimska solata, na primer, prezimi v fazi rozete in začne oblikovati glavice spomladi. Česen in čebula, posajena jeseni, bosta dozorela naslednje poletje. Ohrovt, brokoli, cvetača in brstični ohrovt bodo prav tako začeli rasti spomladi in bodo pripravljeni za pobiranje v zgodnjem poletju.

Te rastline lahko uspevajo na prostem, saj so odporne na mraz. Vendar je priporočljivo, da jih zaščitimo pred ekstremnimi vremenskimi pogoji, kot so močan mraz in dolgotrajna mokrota, z uporabo zastirke ali pokrival. To bo pomagalo preprečiti zmrzovanje ali gnitje rastlin.

Torej, čeprav nekatere rastline lahko dajo prve pridelke že pred zimo, večina od njih bo dejansko začela rasti in dajati pridelke spomladi. Z ustrezno zaščito in nego bodo te rastline preživele zimo in nam spomladi prinesle sveže pridelke.

• Če bo večina zelenjave dozorela šele spoladi ali poleti, ima sploh smisel saditi že zdaj?? Ima sajenje zdaj kakršno koli korist?

Sajenje jeseni ima več pomembnih koristi, kljub temu da večina zelenjave dozori šele spomladi ali poleti. Prvič, jesensko sajenje omogoča rastlinam, da se dobro ukoreninijo pred prihodom zime. Močne korenine pomagajo rastlinam preživeti hladnejše mesece in omogočajo hitrejšo rast spomladi, ko se temperature dvignejo.

Drugič, nekatere rastline, kot so česen, čebula in zimska solata, potrebujejo hladnejše temperature za optimalno rast in razvoj. Če jih posadimo jeseni, bodo imele dovolj časa za razvoj in bodo spomladi pripravljene za hitro rast in zgodnejši pridelek.

Tretjič, jesensko sajenje pomaga zmanjšati obremenitev spomladanskih del na vrtu. Spomladi je običajno veliko dela s pripravo gredic, sajenjem in setvijo, zato je koristno, da del tega dela opravimo že jeseni. Tako lahko spomladi posvetimo več časa drugim opravilom in uživamo v zgodnejših pridelkih.

Poleg tega jesensko sajenje pomaga izboljšati strukturo tal. Ko rastline rastejo in se ukoreninjajo, pomagajo prezračevati tla in izboljšati njihovo rodovitnost. Prav tako lahko jesensko sajenje pomaga zmanjšati erozijo tal, saj korenine rastlin držijo zemljo skupaj in preprečujejo njeno spiranje med zimskimi padavinami.

Torej, kljub temu, da večina zelenjave dozori šele spomladi ali poleti, ima jesensko sajenje številne koristi, ki prispevajo k zdravju vrta in boljšemu pridelku v naslednji sezoni.