Jelena Dimitrijević: Neupravičen strah pred sadjem
V naši kulturi zelo radi posplošujemo stvari, hitro vse mečemo v isti koš, se ne poglabljamo in ne raziskujemo. Tako je tudi s prehrano. Vedno več je različnih diet in prehranskih gurujev, ki tudi hrano, ki je od nekdaj veljala za najbolj zdravo, demonizirajo in strašijo pred njenimi izmišljenimi negativnimi učinki. Dejstvo je, da so predelan sladkor, sladkarije, sladke pijače in druge predelane oblike ogljikovih hidratov škodljivi, zlasti, če jih uživamo vsakodnevno in v velikih količinah. Nikakor pa ne moremo enačiti tega vira sladkorja s sadjem.
V sadju zagotovo ni težava, temveč rešitev za dobro zdravje in počutje
Povsod pa slišimo zastraševanje, kako sadje hrani kandido in raka, kako se ne priporoča diabetikom, da vpliva na debelost, slabše stanje zob … Sadni sladkor večinoma povezujejo s koruznim sirupom, ki vsebuje koncentrirano fruktozo, ali s kakšnimi drugimi problematičnimi sladkorji in sladili. Nihče pa ne razmišlja, da niti približno ne moreš pojesti toliko sadja, da lahko nastane težava s fruktozo, kot se to zgodi s predelanimi živili z njeno visoko vsebnostjo. 1 kg sladkorja ni enak 1 kg sadja.
Ljudje ponavadi redko uživajo le sadje
Najdemo ga predvsem v pitah, tortah, piškotih, čokoladah … In namesto da bi krivili veliko količino maščob in predelane ogljikove hidrate, je sadje postalo nedolžna žrtev napačnega prepričanja. Povprečen človek zaužije 50 kg rafiniranega sladkorja na leto. Sadja pa se po drugi strani poje resnično premalo, kar je v bistvu dejavnik, zakaj ljudje zbolevajo. Ljudje so bolni, ker pojedo preveč procesirane hrane in živil živalskega izvora ter premalo živil, ki vsebujejo dovolj vlaknin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih zaščitnih snovi, ki jih najdemo ravno v sadju.
Sadje je sestavljeno iz žive vode, vlaknin, pulpe, mineralov, vitaminov, beljakovin, maščob, pektina, antioksidantov ter enkratne mešanice fitohranil in fitokemikalij, ki podpirajo življenje in preprečujejo bolezni. V bistvu sadje sploh ne vsebuje veliko sladkorja. Če bi želeli zaužiti 50 kg koncentriranega sladkorja, ki ga poje posameznik v enem letu, bi potrebovali več ton sadja. Na žalost je zaradi nerazumljivega strahu pred sadjem začela drastično upadati njegova uporaba.
Trenutno se zaužije 40 % manj sadja v primerjavi z letom 2000. Proizvodnja in trgovanje z rafiniranim sladkorjem (bel sladkor, koruzni sirup) sta popolnoma spremenila prehranjevalne navade posameznika. Nikoli v zgodovini ni bilo takšnega odklanjanja te življenjske esence. Človeško preživetje in odlično zdravje sta bila vedno pogojevana z zadostnim uživanjem sadja. To je v bistvu najbolj pomemben vir hrane, kar jih poznamo na zemlji.
Izjemno nevarno je, kar se trenutno dogaja, saj so glorificirali beljakovine in maščobe ter razglasili vojno vsem ogljikovim hidratom, tudi polnovrednim, kar se že odraža na slabšem zdravju ljudi. Z rednim uživanjem sadja se razstrupljamo, hranimo, ščitimo in krepimo telo, zmanjšujemo vnetja, vplivamo pozitivno na plodnost, na žleze z notranjim izločanjem, obnavljamo ožilje in jetra, poživljamo možgane, napajamo živčevje in celice, preprečujemo različne tipe raka, zdravimo sodobne bolezni, dvigujemo raven energije, izboljšamo prebavo, eliminiramo različne viruse in škodljive bakterije, upočasnimo staranje itn. Celo v našem besednjaku se pogosto uporabljajo sadni izrazi, kot so: sadovi našega dela, plodno sodelovanje, dozoreli projekti, obrodilo je sadove …
Sadje gojimo tisočletja
Vsak kontinent, država ali pokrajina ima svoje specifično sadje. Za Azijo so značilne breskve in citrusi, za Rusijo jabolka in hruške, Anglija ima jagodičevje in grozdje, na Bližnjem vzhodu rastejo fige, datlji in mango, v Južni Ameriki banane in avokado, za Slovenijo so značilne različne sorte jabolk, hrušk, sliv, češenj, grozdja … Nekoč, ko ni bilo lahkega dostopa do sadja, v bolj revnih družinah, je bilo tudi več bolezni. Iz tega lahko zaključimo, da brez sadja ne moremo pričakovati dobrega zdravja, vitalnosti in dolgoživosti.
Precej jasno je, da sadje nima zveze s težavami, ki pestijo naše zdravje.
Pomembno pa je, kakšno sadje jemo in na kakšen način. Vsekakor je najbolj idealno, da kupujemo sezonsko, lokalno in ekološko pridelano sadje, vendar je tudi pestrost sadja izjemno pomembna, zato se ni treba zadrževati le na omejeni izbiri, ki jo dobimo le v naših krajih. Pomembno je, da je sadje dozorelo, da že po vonju in okusu zaznamo, ali je za nas užitno. Nekatero sadje lahko dozori po obiranju, drugo, kot je recimo jagodičevje, pa mora biti nabrano zrelo, da je lahko užitno. Tudi če pride od daleč in mogoče s tem ne podpiramo ekološkega pristopa k življenju, lahko zmanjšamo svoj negativni vpliv na okolje na drugih področjih in si brez slabe vesti privoščimo kakovosten kos sadja, ki je ravno prav dozorelo nekje v tujini.
Preprosto se navadite uživati sadje, če se še niste, saj nobena druga hrana v tolikšni meri ne podpira telesa in njegovih funkcij. Priporočam, da ga ne mešate z drugimi živili (razen če je kuhano, takrat je lahko v kakšni žitni kaši ali z zeleno listnato zelenjavo, če imate dober prebavni ogenj). Uživajte ga samostojno, kot obrok, najbolje za zajtrk ali malico, počasi in s hvaležnostjo, in to vsak dan. Občasno lahko naredite čiščenje telesa, tako da nekaj dni uživate le sadje. Naše telo deluje na glukozo in če ne boste vnašali dovolj tega sladkorja iz kakovostnih rastlinskih živil, boste posegali po slaščicah, testeninah, pecivih … Čim več sadja bo na vašem krožniku, tem manj bo hrepenenja po rafiniranem sladkorju. Če ne jeste dovolj sadja in zelenjave, ste zagotovo na dobri poti k bolezni.
Jagodičevje je najmogočnejša hrana za možgane in preprečevanje možganskih bolezni.
Njegova moč je v antioksidantih, ki jih najdemo v vijolični, modri in črni barvi jagodičevja, ki je polno polifenolov in antocianidinov. Je odličen vir železa, magnezija, selena, cinka, molibdena, kalija, kroma, kalcija in omega 3. Še posebej veliko zdravilnih snovi ima divje jagodičevje. Gozdne borovnice so razred zase. Najbolje jih je uživati vsakodnevno, saj preprečujejo veliko bolezenskih stanj. Jagodičevje odpravi tudi lezije, kalcinacije, težke kovine, bele lise, brazgotinasto in kristalizirano tkivo ter adhezije, ki nastanejo zaradi poškodovanih in razširjenih krvnih žil v možganih.
Tako nas ščiti pred možganskim rakom, ALS-om, Alzheimerjem, demenco, Parkinsonovo boleznijo, možgansko kapjo, epilepsijo, anevrizmo in migreno. Uživati ga je treba, če želimo imeti zdravo srce, izboljšati plodnost, če želimo preprečiti ali pozdraviti urogenitalne težave, tinitus, nespečnost, depresijo, tesnobo, akne, fibromialgijo, sladkorno bolezen … Vsekakor ne pozabite na paleto različnega okusnega in zdravilnega sadja, kot so hruške, jabolka, melone, lubenice, citrusi, grozdje, češnje, marelice, slive, fige, banane, granatno jabolko, mango, papaja, kaki, datlji …
Izbira je resnično velika …
Izbira je resnično velika in v Sloveniji smo blagoslovljeni s sadnim zakladom. Star pregovor “Jabolko na dan odžene zdravnika stran” ni brez razloga. Nikoli niste slišali, da jajce, meso ali mleko odžene zdravnika stran. Razmišljajte s svojo glavo, prehranjujte se predvsem s polnovredno rastlinsko hrano z visokim deležem sadja in zelenjave, bodite v stiku s svojim telesom in njegovimi odzivi na določeno hrano in hitro boste s svojo notranjo modrostjo zaznali, katera živila vam koristijo in katera ne bi smela biti pogosto na vašem jedilniku. Naj bo sadje vaš zdravnik, prijatelj in sopotnik v tem življenju.
POMEMBNO!
- Človeško preživetje in odlično zdravje sta bila vedno pogojevana z zadostnim uživanjem sadja. To je v bistvu najbolj pomemben vir hrane, kar jih poznamo na zemlji.
- Izjemno nevarno je, kar se trenutno dogaja, saj so glorificirali beljakovine in maščobe ter razglasili vojno vsem ogljikovim hidratom, tudi polnovrednim, kar se že odraža na slabšem zdravju ljudi.
- Naše telo deluje na glukozo in če ne boste vnašali dovolj tega sladkorja iz kakovostnih rastlinskih živil, boste posegali po slaščicah, testeninah, pecivih … Čim več sadja bo na vašem krožniku, tem manj bo hrepenenja po rafiniranem sladkorju.
