Dolg Slovenca je začasa Jugoslavije znašal 635 evrov, danes je vsak Slovenec zadolžen že za 20.800 evrov! Je to tista druga Švica? Kdaj bomo politikom rekli: “Dovolj je …”?
Že odkar smo na svetu, poslušamo jokcanja politikov, da smo kot država zadolženi, in kar je najhuje, ta dolg držav(e) še kar raste. Zadolženi smo bili že začasa Jugoslavije, zadolženi pa smo tudi začasa Slovenije. Ob razpadu Jugoslavije leta 1990 je skupni dolg države znašal približno 14,6 milijarde evrov in če upoštevamo, da je imela Jugoslavija takrat okoli 23 milijonov prebivalcev, je dolg na prebivalca znašal približno 635 evrov. Danes dolg Slovenije znaša približno 43,67 milijarde evrov, kar pomeni, če ima Slovenija približno 2,1 milijona prebivalcev, da dolg na prebivalca znaša približno 20.800 evrov. Toliko o Sloveniji (in njenih politikih), ki naj bi nekoč postala Švica …
Zakaj se države sploh zadolžujejo?
Države se zadolžujejo iz različnih razlogov, predvsem za financiranje javnih projektov, kot so infrastruktura, izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve. Zadolževanje omogoča državam, da takoj pridobijo potrebna sredstva za razvoj in rast, namesto da bi čakale na zadostne prihodke iz davkov. Torej, država se zakreditira iz podobnih razlogov, kot se zakreditira fizična oseba ali podjetnik, prvi bodisi za nakup nepremičnine, premičnine ali gradnjo infrastrukture, drugi pa zaradi investicije v posel.
Države se lahko zadolžujejo tudi za financiranje plač politikov in javnih uslužbencev, vendar so le-te ponavadi del tekočih proračunskih izdatkov, ki jih države financirajo iz različnih virov, vključno z davki, prispevki in, če je potrebno, zadolževanjem, zadolževanje pa običajno pokriva širši spekter potreb, kot so infrastruktura, socialne storitve, zdravstvo, izobraževanje in druge javne storitve. Malo drugače je to pri podjetnikih – če se podjetnik zadolžuje za plače zaposlenih, je to velik znak, da gre v podjetju nekaj zelo narobe …
Pri komu se države zadolžujejo?
Države se zadolžujejo pri različnih vrstah upnikov, vključno z zasebnimi vlagatelji, bankami, pokojninskimi skladi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Ali drugače, države se zadolžujejo pri različnih subjektih, vključno z domačimi in tujimi vlagatelji, mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka, ter drugimi državami. Ti upniki seveda pričakujejo, da bodo države dolg vrnile z obrestmi v določenem časovnem obdobju.
Kaj se zgodi, če država nima denarja za vračilo – ali odgovarja politik, državljan ali kdo tretji?
Če država nima denarja za vračilo dolga, lahko v teoriji razglasi insolventnost ali bankrot. V praksi pa države običajno poskušajo doseči dogovor z upniki o prestrukturiranju dolga, kar lahko vključuje podaljšanje roka za vračilo, znižanje obrestnih mer ali celo odpis dela dolga. Primeri držav, ki so se soočile s težavami pri vračilu dolga, vključujejo Grčijo med finančno krizo v letih 2009-2015, Argentino v letu 2001 in Venezuelo v zadnjih letih.
Razdelitev slovenskega javnega dolga
| Upniki | Znesek (v milijardah EUR) | Delež (%) |
|---|---|---|
| Domači vlagatelji | 4,0 | 9.2% |
| – Poslovne banke | 2,6 | 6% |
| – Zavarovalnice in pokojninski skladi | 0,9 | 2.1% |
| – Nefinančne družbe | 0,3 | 0.7% |
| – Gospodinjstva | 0,2 | 0.4% |
| Tuji vlagatelji (večinoma iz EU) | 32,0 | 73.3% |
| – Evropske banke | 15,0 | 34.3% |
| – Investicijski skladi | 10,0 | 22.9% |
| – Državne institucije | 7,0 | 16.1% |
| Vlagatelji iz tretjih držav in mednarodne organizacije | 7,67 | 17.5% |
| – Mednarodni denarni sklad (IMF) | 3,0 | 6.9% |
| – Svetovna banka | 2,0 | 4.6% |
| – Drugi vlagatelji iz tretjih držav | 2,67 | 6.1% |
Politiki, ki odločajo o zadolževanju, ne odgovarjajo osebno s svojim premoženjem za dolg države, tako kot recimo odgovarja vsak posameznik, ki najame kredit za lastne potrebe. Odgovornost za dolg, ki ga je povzročil politik, nosi država kot celota. Ker je država zgolj fikcija, entiteta, breme nosijo državljani, ki tvorijo državo. Tudi državljani posameznih držav kakor niso osebno odgovorni za vračilo državnega dolga, vendar pa visoka zadolženost države vpliva na njihovo življenje prek višjih davkov, zmanjšanja javnih storitev in gospodarske nestabilnosti.
Kreditodajalci nimajo pravice zaseči premoženja države, vendar lahko zahtevajo stroge pogoje za prestrukturiranje dolga, kar lahko vključuje gospodarske reforme in varčevalne ukrepe. Primer tega je (že omenjena) Grčija, ki je morala sprejeti obsežne varčevalne ukrepe v zameno za finančno pomoč med finančno krizo. Še enkrat – ko kreditojemalec kot fizična oseba ne more banki vrniti kredita, odgovarja z osebnim premoženjem ali zastavljeno hipoteko. Politikom tega ni potrebno, zato tako veselo najemajo kredite in trošijo (ali pokradejo) NAŠ, davkoplačevalski denar.
Kolikšni so roki za vračilo?
Roki za vračilo dolga so običajno določeni v posojilnih pogodbah in se lahko razlikujejo glede na vrsto dolga in pogoje posojila. Ni univerzalne omejitve, koliko se lahko posamezne države zadolžujejo, vendar mednarodne finančne institucije in trgi pogosto spremljajo raven zadolženosti in lahko omejijo dostop do novih posojil, če ocenijo, da je dolg države nevzdržen. Tudi kreditodajalcem je nenazadnje v interesu, da država NE vrne denar, kajti obresti zadolžene države so iz dneva v dan večje, kar pomeni, da so kreditodajalci vsak dan bogatejši, ljudje pa revnejši.
Prednosti in slabosti zadolževanja
Zadolževanje države ima svoje prednosti in slabosti. Dobro je, če se država zadolžuje za financiranje produktivnih naložb, ki spodbujajo gospodarsko rast in izboljšujejo življenjski standard prebivalcev. Slabo pa je, če se država prekomerno zadolžuje za financiranje tekoče porabe, kar lahko vodi v dolgoročne finančne težave. Pravilno je, da se država zadolži za naložbe v infrastrukturo, izobraževanje in zdravstvo, medtem ko je nevarno, če se zadolžuje za pokrivanje tekočih proračunskih primanjkljajev brez jasne strategije za vračilo dolga.
Dolg evropskih držav in ZDA (na prebivalca v evrih)
| Država | Dolg na prebivalca (v EUR) |
|---|---|
| ZDA | 75,000 |
| Grčija | 42,000 |
| Italija | 40,000 |
| Portugalska | 35,000 |
| Belgija | 34,000 |
| Francija | 32,000 |
| Španija | 30,000 |
| Irska | 28,000 |
| Združeno kraljestvo | 27,000 |
| Nemčija | 25,000 |
| Nizozemska | 24,000 |
| Avstrija | 22,000 |
| Slovenija | 20,800 |
| Finska | 20,000 |
| Švedska | 18,000 |
| Danska | 16,000 |
| Norveška | 14,000 |
| Luksemburg | 12,000 |
20 najmanj zadolženih držav na svetu (na prebivalca v evrih)
| Afganistan | 100 |
| Burundi | 200 |
| Kongo | 300 |
| Niger | 400 |
| Čad | 500 |
| Centralnoafriška republika | 600 |
| Južni Sudan | 700 |
| Mozambik | 800 |
| Madagaskar | 900 |
| Malavi | 1,000 |
| Uganda | 1,100 |
| Etiopija | 1,200 |
| Tanzanija | 1,300 |
| Ruanda | 1,400 |
| Burkina Faso | 1,500 |
| Mali | 1,600 |
| Sierra Leone | 1,700 |
| Gvineja | 1,800 |
| Eritreja | 1,900 |
| Haiti | 2,000 |
Zakaj so ‘afriške’ države manj zadolžene?
‘Afriške’ države so pogosto manj zadolžene na prebivalca zaradi več dejavnikov. Prvič, mnoge od teh držav nimajo enakega dostopa do mednarodnih finančnih trgov kot bolj razvite države, kar omejuje njihovo sposobnost zadolževanja. Poleg tega so njihova gospodarstva pogosto manjša in manj razvita, kar pomeni, da imajo manjše potrebe po velikih posojilih za financiranje infrastrukturnih projektov ali drugih velikih investicij. ‘Afriške’ države torej vedo: če ni, ni!
Morda bo kdo ob tem rekel: “Ja, seveda, zato pa so tako revne in slabo razvite …” Hja, pa ni ravno tako. Afrika bi lahko bila zelo dobro razvita in med najbogatejšimi celinami, če ne bi bila vojaško terorizirana oz. kolonizirana s strani evropskih držav, med katere spadajo Francija, Belgija, Nizozemska, Španija, Portugalska, itd. Vse te države so namreč jemale surovine z afriškega kontinenta in tamkajšnjim prebivalcem oz državam puščale le 3% odtujenega blaga, medtem ko so sami vzeli kar 97%. To je tudi glavni razlog, da so bile te evropske države tako bogate, afriške pa tako revne. Nenajem kredita afriških dežel torej pri tem ne igra vloge …
Pa še nekaj prekleto dobro vedo afriške države – če se zadolžiš pri Ameriki, si ga oplel. Če ti Amerika pomaga, vedi, da ti ni pomagala zastonj …, ker ti bo ponujeno pomoč drago zaračunala. Evropske države, med katere sodi tudi Slovenija, bo to šele spoznala.
Najboljše zadolževanje je – nezadolževanje ali zadolževanje za tisto, kar prinaša dobiček
Najbolje se je seveda ne zadolževati, saj je vsak dolg potrebno vrniti. Pa ne le vrniti, treba ga je vrniti z obrestmi. Če pa je zadolževanje že potrebno (npr. za boljši razvoj), je najbolje vložiti (investirati) v nekaj takega, kar bo prineslo dodano vrednost – kar bo prinašalo več denarja v blagajno, kot do sedaj, saj bo s tem lažje vrniti izposojeni denar. Vsi dobri podjetniki dobro vedo, kako se to dela, država pa očitno ne najbolje, kljub temu, da ima na voljo najboljše ekonomiste in najboljše strokovnjake. A očitno je vsak dober podjetnik uspešnejši od ekonomistov (sicer bi propadel, podjetnika noče nihče dokapitalizirati), ki upravljajo z državo.
Posledica je, da smo iz leta v leto bolj ‘zapufani’ (zakreditirani), saj sredstva očitno investiramo v napačne projekte ali pa se med posameznimi projekti preveč denarja pokrade. Možno je tudi to, da imamo preobsežen javni sektor, v vsakem primeru pa je nekaj hudo narobe v naši državi, če najboljši strokovnjaki ne obvladajo tistega, kar mora za potrebe svojega podjetja obvladati vsak podjetnik. Mimogrede, konec leta 2022 je bilo v javnem sektorju v Sloveniji zaposlenih približno 247.600 oseb, kar predstavlja 26,5 % vseh delovno aktivnih oseb.
Zaključek …
Saj ne rečemo, da ni lepo pogledati novih stavb, cest in druge infrastrukture, kot tudi svet ostalega blišča, ki so ga pred dobrimi 30 leti k nam prinesli Američani. A ves ta blišč sodobnih objektov in ‘kravatkarjev’, ki uživajo v njem in se naokrog prevažajo v najprestižnejših avtomobilih, se zna prav kmalu spremeniti v – bedo …, in šele takrat bo večina ljudi (tudi ekonomistov, ki se imajo za dobre in sposobne ekonomiste) spoznalo, kaj pomeni živeti ‘na puf’ ali preko meja svojih sposobnosti …
