Cerkev se za pomoč revnim obrača na ljudi, čeprav je dovolj bogata, da bi jim lahko pomagala sama
Slovenska Karitas je v marcu začela državljanom pošiljati vabila za pomoč državam jugovzhodne Evrope, skupaj s položnicami za nakazilo denarnih prispevkov. Vemo, da se na tem področju dogaja ogromno manipulacij in da nikjer ni zagotovila, da denar, ki ga ljudje donirajo raznim (tudi cerkvenim) ustanovam za pomoč revnim, lačnim otrokom ipd., dejansko prispe na pravi naslov.
Vsled tega smo našega sodelavca Vlada Begana poprosili za mnenje o teh pozivih k radodarnosti.
»Ob tem vabilu se človek lahko vpraša, zakaj se škofijske organizacije Karitasa za pomoč revnim obračajo na ljudi in ne na svoje škofije. Te so namreč večinoma bogate in zato lahko poskrbijo za potrebe revnih, ki so navedeni v vabilu. Še posebej to velja za ljubljansko nadškofijo, ki ima nepremičnine v vrednosti več kot 100 milijonov evrov, poleg tega pa dobi še milijone iz drugih virov, npr. oddajanja nepremičnin v najem ali prodaje lesa. Še bolj pa to velja za cerkev kot celoto, saj je njeno premoženje po svetu vredno več 1000 milijard evrov.
Karitas je kot cerkvena organizacija dolžna uresničevati naloge katoliške cerkve. Glavna cerkvena naloga je širjenje in obramba vere. To velja torej tudi za Karitas. Čeprav ta dejansko pomaga revnim, pa je to očitno v kontekstu širjenja vere. Ali ni potem pomoč revnim samo krinka za širjenje oz. obrambo vere? Dobrodelnost je samo drugotnega pomena in zato nima svoje lastne vrednosti – je samo sredstvo za realizacijo cerkvenih interesov. In ker je v Karitasu malo cerkvenega denarja, večina je zunanjega, cerkev preko Karitasa pomaga revnim večinoma s tujim denarjem, čeprav je sama izjemno bogata. Ali ni to dvolično?
Med financerji Karitasa najdemo tudi državo. Nerazumljivo je, da ta financira Karitas, saj velja ustavno načelo ločitve države in cerkve. Tako tudi država preko Karitasa financira širjenje katoliške vere. Davkoplačevalci, tudi ateisti in nekatoliki, torej tisti, ki jim cerkev sploh ne priznava pravice do obstoja, prek javnih sredstev pomagajo širiti in braniti vero ter financirajo organizacijo, ki ne priznava demokracije ter mnogih človekovih pravic in za katero je zgodovinar Deschner rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20. stoletju, tako obremenjena z zločini kot rimskokatoliška cerkev. In še papež Pij XI. leta 1930: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način,« je povedal Vlado Began.
Kakšno je pa vaše mnenje?