SANJIN JAŠAR: “Nazaj med mesojedce se ne mislim vračati, saj je to tako, kot da bi spet hotel lagat’ sebi, po tem, ko sem odkril resnico.”

Sanjin Jašar, 40 letnik iz Maribora. Po poklicu računalniški tehnik z dokončano prekvalifikacijo za pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. Poročen s, kot pravi, enim lepim bitjem, s katerim sta sproducirala še dva prečudovita bitja. Prostega časa nima, saj  gleda življenje kot – trenutek med neobstoječo preteklostjo in navidezno prihodnostjo. Kot aktivist za legalizacijo konoplje, ki svoje dejanja dojema kot poslanstvo, pa tudi borec za svobodo izbire cepljenja, pa nenazadnje tudi kot vegan, je nemalokrat deležen šikaniranja in podobnih malverzacij s strani netolerantnih in neinformiranih ljudi.

• Sanjin, občudujemo tvojo drugačnost, neukalupljenost. Kako bi sam sebe, s tvojimi besedami, opisal na kratko?

Enostavnejša razlaga je, da sem eno izmed živih bitij tega planeta, podvrsta homosapiens, ki je staro 40 zemeljskih let in eksistira na področju, ki mu rečejo Maribor. Morda malo bolj zahtevna razlaga, ki jo večkrat ponudim policistom, saj sem se zaradi svojih aktivnosti primoran srečevat z njimi na vsake kvatre, pa je, da sem energija, ki vibrira na določeni frekvenci in da nisem skupek črk na papirju, ki se berejo kot Sanjin Jašar.

• Začniva s tvojo zgodbo. Kako, kdaj in zakaj vegetarijanec in vegan? Je bila odločitev težka?

Vegetarijanec sem postal pred približno sedmimi in pol leti, vegan pa pred dvema letoma in pol. V obeh primerih je primarna odločitev prišla iz moralnih globin, kar je posledično privleklo na plan tudi zdravstveno dimenzijo in ekološki faktor. Ker je razlog odločitve – morala, prehod ni bil tako težak, kot sem si predstavljal, saj je vedno ob pomisli, da mora neko drugo bitje prenehat eksistirat zaradi mojega okusa, bilo dosti lažje zavreč to ‘neverjetno hudo in nenaravno trpljenje, ki ga si vegani in vegetarijanci povzročamo, ker ne jemo trupel živali’.

“Na morju je vegansko gibanje zelo slabo razvito, s tem pa tudi ponudba. Zato je bila naša letošnja morska destinacija izbrana predvsem zaradi kulinarične ponudbe. Voda in plaže so tako ali tako ‘vsepovsod enake’.”

• Kako so to tvojo spremembo sprejeli starši, ki so te, kot vse nas, naučili takega načina prehranjevanja, življenja?

Ker imam korenine iz Bosne, je bil za moje domače moj prehod na vegetarijanstvo seveda šok, predvsem zaradi kulturološke indoktrinacije. Ampak, z vegetarijanstvom so še nekako ‘sprijaznili’ in me ‘razumeli’, ko pa sem postal vegan, jim je bilo to, in jim je še zdaj, absolutno nerazumljivo. Milo rečeno, to dojemajo kot pretiravanje, kar me niti malo ne tangira in dokler oni ne drezajo v mene, jih jaz pustim na miru.

• Kaj pa partnerka?

Tudi moja partnerka je veganka, pa tudi oba otroka sta vegana. Glede tega smo na boljšem kot mešane družine, vsaj pri planiranju prehranjevanja.

• Pa družba, prijatelji?

Kar se tiče ostalih, pa – bolj južno kot grem, za večjega čudaka me imajo glede mojih prehranjevalnih konceptov. Sploh tisti, ki svojo mesno prehrano temljijo na kulturni, religijski ali tradicionalni indoktrinaciji. Sam ne nagovarjam drugih na veganstvo, ker tudi sam nimam rad, da mi kdo očita, kaj naj jem, tako da kvečjemu z nasmehom in zgledom pospremim kakšno opazko na račun veganstva.

“Do zdaj smo poslušali zdravnike, pa smo prišli tako daleč, da smo skoraj vsi bolni, zato se izogibam tem ljudem, kolikor le lahko. In na srečo mi to zaenkrat zelo dobro uspeva … tako izogibati se zdravnikov, kot obdrževati svoje zdravje.”

• Pa jim poveš, zakaj si se odločil za to pot, jih ozaveščaš?

Ja, ozaveščam o dobrobitih zdravstvene dimenzije veganstva in tudi slabostih prehranjevanja z živalmi in živalskimi produkti. Človek, ki je bolj detajlno opisal mojo zmoto glede vegetarijanstva, v smislu, da mi je pač eksplicitno razlagal, kako živali še vedno umirajo in trpijo, kljub temu, da jih ne jem, je tisti, ki me je ‘nagovoril’ na veganstvo … in moram priznati, da če bi uporabljal lažje prijeme, bi me mogoče prepričal še prej, zato sam raje uporabljam drugačne taktike.

• Imaš vzornike med vegani?

Moji vzorniki, kar se tiče veganstva, so vegani športniki, ki dobesedno dokazujejo, da je rastlinska prehrana lahko enaka živalski ali celo boljša, kar tudi čutim na svoji koži, saj se bolje počutim. Predvsem metabolizem, ki je že prej delal zelo dobro, deluje sedaj fenomenalno, kar je tudi zelo pomembno za vzdrževanje zdravja.

“Prihodnost te civilizacije in njene evolucije bo ležala na filozofiji veganstva in čez 100 let bomo mogoče celo lahko prepričali vesoljce, da nas obiščejo …”

• Če bi ti zdravnik rekel, da moraš jesti meso, da boš zdrav …

Če bi mi zdravnik rekel, da moram nujno jesti meso zaradi zdravja, bi ga vprašal, če ima doma kakšnega psa ali mačko, da jo pojem. Seveda ne bi jedel. Do zdaj smo poslušali zdravnike, pa smo prišli tako daleč, da smo skoraj vsi bolni, zato se izogibam tem ljudem, kolikor le lahko. In na srečo mi to zaenkrat zelo dobro uspeva … tako izogibati se zdravnikov, kot obdrževati svoje zdravje.

• Beleži tvoj spomin kakšen dogodek v zvezi z vegetarijanstvom, veganstvom?

Dogodek, ki se mi je glede mojih prehranjevalnih navad vtisnil v spomin je bil, ko sem bil v Bosni na poroki svojega bratranca. Bil sem edini – takrat še – vegetarijanec med 200 gosti. Eni so me tako postrani gledali, kot da sem z drugega planeta. Sem pa za razliko od vseh, vključno z ženinom in nevesto, edini dobil posebej pripravljeno hrano. Specialno za mene … kar je tudi bilo zanimivo doživetje.

• Kako pa je sicer glede gostinske ponudbe, kam zahajaš?

Kar se tiče restavracij, se trudim zahajat v tiste, ki so veganske ali pa imajo kakšno dobro jed za vegane … Razen na morju, kjer je vegansko gibanje zelo slabo razvito, s tem pa tudi ponudba. Zato je bila naša letošnja morska destinacija izbrana predvsem zaradi kulinarične ponudbe. Voda in plaže so tako ali tako ‘vsepovsod enake’.

“Bolj južno kot grem, za večjega čudaka me imajo glede mojih prehranjevalnih konceptov. Sploh tisti, ki svojo mesno prehrano temljijo na kulturni, religijski ali tradicionalni indoktrinaciji.”

• Kako zelo ti je veganstvo pomembno, se vidiš spet kot nevegan (mesojedec)?

Sam veganstvu ne dajam preveč pomembnosti, je pa res, da se mi je zaradi tega življenje spremenilo korenito. In to na boljše. Trenutno smo pionirji, zato moji otroci ne bodo doživeli veganskega vrtca, vnuki pa verjetno bodo … in še marsikaj povezano z veganstvom. Nazaj med mesojedce se ne mislim vračati, saj je to tako, kot da bi spet hotel lagat’ sebi, po tem, ko sem odkril resnico.

• Katerega vegana bi priporočal za naslednjega, ki bi nam zaupal svojo vegansko zgodbo?

Mnogi vegani me navdušujejo, ampak če moram izbrat nekoga, bi izbral našega našega lokalnega mariborskega samuraja z imenom Ivo Žižek, da slišim še njegovo plat transformacije.

• Kakšen je tvoj življenjski moto?

Življenski moto sem oklestil na dve filozofiji in to sta 1.) Ne delaj drugemu tega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi, in pa 2.) Če ti življenje ponuja limone, si naredi limonado. Ti dve se trudim držat v ravnovesju, koliko mi pa uspeva, pa bo evalviralo Vesolje.

“Ampak, z vegetarijanstvom so še nekako ‘sprijaznili’ in me ‘razumeli’, ko pa sem postal vegan, jim je bilo to, in jim je še zdaj, absolutno nerazumljivo. Milo rečeno, to dojemajo kot pretiravanje, kar me niti malo ne tangira …”

• Imaš sporočilo za negevane (vsejedce) ali vegane?

Posebnega sporočila za vsejedce nimam, imam pa za vegane … Ta borba, borba veganov z vsejedci, ni ista, kot borba za legalizacijo konoplje in svobodo izbire cepljenja, kjer imamo zraven indoktriniranega ljudstva na nasprotni strani še državo, ki pritiska z zakoni in represijo … Tukaj se gre za drugačno borbo, ki zahteva obračun s samim seboj in mnoge je tega strah … Tako, kot je bilo nekoč nas, ko smo na vse pretege zagovarjali vsejedski način žviljenja in iskali izgovore vsepovsod, zakaj da to ni nič spornega … Tako, kot to sedaj delajo drugi. Zato je mogoče boljše nagovarjat ljudi z lastnim zgledom, saj sam menim, da če bi moj kolega ubral drugačen pristop, bi me mogoče še prej prepričal v veganstvo.

• Kje vidiš veganstvo skozi leta?

Ne želim biti vzvišen in si lastiti lastnosti genija, ki je napovedal, da bo prihodnost njegova … kar tudi je, saj brez Nikole Tesle, ki tudi ni jedel živali, svet ne bi bil takšen kot je … ampak, kljub temu si upam napovedat, da bo prihodnost te civilizacije in njene evolucije ležala na filozofiji veganstva in da bomo čez 100 let celo mogoče lahko prepričali vesoljce, da nas obiščejo, po tem, ko bodo videli, da več ne ubijamo po nepotrebnem živih bitij za hrano in ne generiramo trpljenja med njimi zaradi modnih trendov.