Prisega župana … ali Zakaj je potrebno župane opozoriti na kršitve ustavnega reda?

sreda, 11. septembra 2024sobota, 28. septembra 2024 C. T.

Zanimive (ne)skladnosti priseg slovenskih županov z ustavo Slovenije bomo analizirali skozi posnetke in magnetograme besedila priseg izbranih županov v letih 2011, 2018 in 2022. Prisege imajo velik simbolni pomen, saj izražajo zavezanost javnih funkcionarjev k vestnemu in odgovornemu opravljanju svojih nalog. V tem kontekstu se bomo osredotočili na formalno skladnost priseg z Ustavo Republike Slovenije ter pravnimi določbami, ki urejajo položaj in odgovornosti županov.

Ustava Republike Slovenije v 104. členu določa, da morajo javni funkcionarji, med njimi tudi župani, svojo funkcijo opravljati vestno in odgovorno, v skladu z ustavo in zakoni. Župani morajo pri tem spoštovati načelo pravne države, varovati interese občanov in delovati v korist lokalne skupnosti.

Večina priseg, ki jih analiziramo, sledi ustavnim določbam. Na primer, prisega župana Franca Kanglerja iz leta 2011 se glasi: “Slovesno izjavljam, da bom ravnal po Ustavi Republike Slovenije, po Zakonih in Statutu mestne občine Maribor, ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost župana.” To besedilo je jasno in nedvoumno skladno z zahtevami ustave.

Podobno so tudi kasnejše prisege, na primer Aleksandra Saše Arsenoviča leta 2018, kjer prisega “da bom dolžnost župana opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Občine Maribor”. Tudi tu lahko opazimo, da prisega vključuje spoštovanje ustave, pravnih norm in zavezanost občanom.

Primerjava z drugimi občinami

Če primerjamo prisege iz različnih občin, kot so Maribor, Kamnik, Ljubljana, Mežica in Razkrižje, lahko opazimo podobno strukturo, ki se opira na enake ustavne temelje, vendar se besedila nekoliko razlikujejo glede na poudarke. Na primer, prisega Stanka Ivanušiča (Razkrižje) iz leta 2018 vključuje dodaten čustven ton: “… z vsemi močmi, z vsem svojim znanjem, s poštenostjo in ljubeznijo do krajev in ljudi”. Takšen dodatek kaže na močnejšo povezanost z lokalno skupnostjo in osebno predanostjo.

Če bi bila ustava oseba, bi ji, glede na sedanje upoštevanje le-te – celo s strani tistih, ki bi jo morali najbolj spoštovati, gotovo podelili naziv “najmanj priljubljen družinski član”, a to še zdaleč ne pomeni, da jo lahko spregledamo! Nasprotno, vrniti jo je potrebno na prvo mesto (in jo upoštevati kot najpomembnejšo listino), kamor tudi spada.

Podobno prisega župana Marka Rakovnika (Lovrenc na Pohorju) iz istega leta vključuje omembo Evropske listine lokalne samouprave, kar kaže na širšo evropsko dimenzijo v lokalnem upravljanju.

Razlike in poudarki v letih 2011, 2018 in 2022

V vseh obravnavanih prisegah iz let 2011, 2018 in 2022 je poudarek na ustavni skladnosti, vendar opazimo nekaj razlik v formulaciji. Prisege v zadnjih letih, kot je na primer prisega župana Petra Ložarja (Trzin, 2022), so krajše in bolj neposredne: “Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi, zakonih in Statutu občine Trzin in da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno.” Medtem ko so prisege iz prejšnjih let, kot so prisege iz leta 2018, vsebovale več podrobnosti o zavezanosti k blaginji občanov, se novejše prisege bolj osredotočajo na pravne norme.

Vse analizirane prisege slovenskih županov so skladne z ustavo in zakoni Republike Slovenije. Vsebujejo zavezanost k spoštovanju pravnega reda, vestnemu opravljanju funkcije ter delovanju za blaginjo lokalne skupnosti. Razlike med prisegami so večinoma retorične narave, vendar nobena od priseg ne odstopa od ustavno določenih načel.

V nadaljevanju smo poiskali nekaj občinskih veljakov, ki so zaprisegli ustavi, zakonu in občinskemu pravnemu redu ter jih kronološko uredili v nadaljevanju:

Občina Maribor, župan Franc Kangler (16. jan. 2011): “Slovesno izjavljam, da bom ravnal po Ustavi Republike Slovenije, po Zakonih in Statutu mestne občine Maribor, ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost župana.”

Občina Maribor, župan Aleksander Saša Arsenovič (20. dec. 2018): “Sprejemam mandat župana, prisegam da bom dolžnost župana opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Občine Maribor in z vsemi močmi deloval za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj mestne občine Maribor.”

(bo dodana naknadno)

Občina Kamnik, župan Matej Slapar (20. dec. 2018): “Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno. Spoštoval bom pravni red Republike Slovenije in Občine Kamnik. Z vsem, trudom bom deloval za blaginjo občine Kamnik, njenih občank in občanov.”

Občina Razkrižje, župan Stanko Ivanušič (12. decembra 2018): “Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Občine Razkrižje. Z vsemi močmi, z vsem svojim znanjem, s poštenostjo in ljubeznijo do krajev in ljudi, ki smo povezani v Občino Razkrižje, bom deloval za blaginjo njenih občank in občanov.”

Občina Lovrenc na Pohorju, župan Marko Rakovnik (17. dec. 2018): “Prisegam, da bom vestno in odgovorno, v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, Zakonom, Statutom občine in občinskimi predpisi opravljal dolžnosti župana, spoštoval interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj občine Lovrenc na Pohorju. Hvala!”

Občina Ljubljana, župan Zoran Janković (17. decembra 2018): “Dober večer želim! Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. Z vsemi močmi bom deloval za blaginjo Mestne občine Ljubljana, njenih meščank in meščanov.”

https://www.ljubljana.si/assets/Uploads/magnetogram-1.-seje.docx (stran 11)

Občina Trzin, župan Peter Ložar (7. dec. 2022): “Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi, zakonih in Statutu občine Trzin in da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno. Svoje moči bom usmerjal v napredek in razvoj občine ter nenehno skrbel za blagostanje občanov. Hvala!”

Občina Vrhnika, župan Daniel Cukjati (21. dec. 2022): “Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal skladno s pravnim redom Republike Slovenije in občine Vrhnika. Pri izvrševanju svojih nalog in funkcije bom ravnal vestno, odgovorno in v pošteno korist in za blaginjo občine Vrhnika ter njenih občank in občanov.”

Občina Brežice, župan Ivan Molan (19 dec. 2022): “Sprejemam funkcijo župana, s tem da vas obveščam, da bom to še naprej delal v skladu s predpisi in vas o tem obvestil še pisno, kar je v skladu z zakonom. Ob tem se vam še zahvaljujem za potrditev.”

Občina Mežica, župan Mark Maze (31. dec. 2022): “Prisegam da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, Zakonom, Statutom občine in občinskimi predpisi opravljal dolžnost župana, spoštoval interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj občine Mežica.”

Zakaj je potrebno župane opozoriti na kršitve ustavnega reda?

Vprašanje o potrebi opozarjanja županov in drugih vodilnih uradnikov na kršitve ustavnega reda v Sloveniji odpira širšo razpravo o vlogi civilne družbe pri varovanju temeljnih pravic in svoboščin. Konkretno je predsednica Društva za srečno življenje Belis, gospa Iviliana Belis, v svojem javnem pismu, naslovljenem na ključne odločevalce v državi, opozorila na morebitne kršitve človekovih pravic, ki bi lahko nastale ob morebitni ponovni pandemiji. Njeno pismo izpostavlja potrebo po spoštovanju ustave in opozarja na pasti, ki jih lahko prinesejo nepremišljeni ukrepi, kot so obvezna cepljenja in kršenje pravice do svobodne izbire.

V svojem opozorilu Belisova spominja na pretekle izkušnje s pandemijo Covid-19, ki je po njenem mnenju služila kot orodje za manipulacijo, ustrahovanje in nadzor prebivalstva. Zdi se, da njen poziv ni le opomin na pretekle napake, ampak tudi preventivni ukrep pred morebitno ponovitvijo podobnega scenarija. Vprašanje, zakaj je potrebno župane in druge odgovorne v državi opozarjati na te kršitve, je pomembno, saj gre za vprašanje transparentnosti, odgovornosti in zaščite ustavnih pravic državljanov.

Vloga civilne družbe

Eden od ključnih razlogov, zakaj je potrebno opozoriti župane in druge odločevalce na kršitve ustavnega reda, je vloga civilne družbe kot nadzornika oblasti. Društva, kot je Društvo za srečno življenje Belis, igrajo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti in opozarjanju na morebitne nevarnosti, ki jih prinašajo ukrepi, sprejeti na državni ravni. V času pandemije Covid-19 so se številni ukrepi, kot so obvezna cepljenja, omejitve gibanja in zaprtje javnega življenja, izkazali za sporne z vidika človekovih pravic, kar je privedlo do dvoma o tem, ali so bili ti ukrepi resnično potrebni ali pa so služili kot orodje za širši politični nadzor.

Ustavne pravice so zapisane zato, da se upoštevajo. Celo zakoni, če kršijo človekove ustavne prvice, so nezakoniti in protiustavni (in kot taki neveljavni ter jih ni potrebno upoštevati), če niso skladni z ustavo.

Pandemija kot izziv ustavnih pravic

Pandemija Covid-19 je prinesla pomembne izzive na področju človekovih pravic in ustavnega reda. Po besedah predsednice Društva Belis je bila pandemija deležna kritike kot ‘ena največjih prevar v zgodovini človeštva‘. Njeno prepričanje, da je šlo za izmišljeno krizo, ki je bila zlorabljena za manipulacijo ljudi, sproža vprašanja o tem, kako se bodo oblasti odzvale v primeru, da WHO ponovno razglasi pandemijo. Glavna skrb je, ali bodo oblasti ponovno sprejele podobne ukrepe brez ustreznega pregleda in posvetovanja z javnostjo.

Ustavna pravica do svobode izbire

V središču razprave o pandemiji in ukrepih, ki jo spremljajo, je pravica do svobode izbire, ki jo zagotavlja člen 16 Ustave Republike Slovenije. Po tem členu ima vsak posameznik pravico do svobodne izbire glede medicinskih posegov, kar vključuje tudi cepljenje. Obvezno cepljenje ali prisilni ukrepi brez soglasja bi lahko predstavljali kršitev temeljnih človekovih pravic, kar opozarja tudi Belisova. Vprašanje, ali bodo župani in drugi odločevalci podprli to pravico ali se bodo podredili zahtevam WHO, je bistvenega pomena za prihodnost varovanja človekovih pravic v Sloveniji.

Opozorila predsednice Društva za srečno življenje Belis so pomemben prispevek k širši razpravi o vlogi oblasti, civilne družbe in človekovih pravic v kriznih časih. Nujno je, da v Sloveniji predvsem ustavno zapriseženi župani spoštujejo ustavne pravice, zlasti v primeru morebitnih kriz, kot je pandemija. Najprej torej ustavno spoštovanje in transparentnost, sledi odgovornost in spoštovanje temeljnih pravic, ki morajo ostati ključne vrednote, ne glede na pritisk državnih funkcionarjev, ki ga lahko izvajajo mednarodne organizacije ali globalni interesi in ki niti približno niso skladni z Ustavo Republike Slovenije.