Kombinacijska križankaKrižanke

Kombinacijska križanka #055

V spodnji lik vpišite spodaj navedene besede, na obkroženih poljih pa boste dobili ime in priimek genija, ki je s svojimi izumi zaznamoval 19. stoletje. Na oštevilčenih poljih od 1 do 11 boste dobili pojem, povezan s to osebo, ki bi danes praznovala 146. rojstni dan …

Besede:

2 ČRKI: CA, EK, EN, GO, IG, KS, KŽ, NA, NE, TO

3 ČRKE: AMI, DOB, EMI, IVA, NIN, OTI, OTO, PIK, POB, RAM, RIT, TLA

4 ČRKE: ERIN, LAKE, NANA, OMIŠ, RAKA, TELO

5 ČRK: AKORD, BRANE, IMOLA, INKER, INTER, IRENA, KAREL, LOGOR, OSMAN, RATAR, REDAR, SENIK, TIMOR, TOAST, TRIKO, VESPA

6 ČRK: ANORAK, CIKOVT, GOKART, REMONT, ŠIKANA

7 ČRK: ARANŽER, ASINARA, BREGANA, GOBAVKA, ILARION, NATAKAR, NETILEC, OKRNINA, PONIKVA, RAMONES, REKLAMA, SELITVE, SREPOST, SVETLIK, TROTOAR, VENOMER

8 ČRK: BINIRATI, ELEONORA, PEDIATER

10 ČRK: ABORTIRATI, KOMERCIALA

Kdo je bil Albert Einstein?

Albert Einstein se je rodil 14. marca 1879 v mestu Ulm v nemški zvezni deželi Württemberg. Odraščal je v sekularni judovski družini, ki ni bila strogo verna, a je ohranjala kulturno identiteto. Njegov oče Hermann Einstein je bil elektroinženir in podjetnik, ki je skupaj z bratom vodil podjetje za proizvodnjo električne opreme, medtem ko je mati Pauline skrbela za gospodinjstvo in spodbujala sinovo zanimanje za glasbo. Družina ni bila bogata, a je živela udobno, dokler podjetje ni propadlo, kar je povzročilo selitev v München.

Albert je osnovno izobrazbo pridobil v Luitpoldovi gimnaziji v Münchnu, kjer se ni počutil domače zaradi strogega pruskega šolskega sistema. Njegovo nadarjenost je najprej opazil domači učitelj, nato pa profesorji na Politehniški šoli v Zürichu, kamor je bil sprejet pri šestnajstih letih. Njegova prva pomembna odkritja so nastala leta 1905, ko je bil star 26 let. Takrat je objavil štiri revolucionarne znanstvene članke, med njimi teorijo posebne relativnosti in razlago fotoelektričnega učinka, kar mu je kasneje prineslo Nobelovo nagrado.

Preden je postal svetovno znan, je služil denar kot uradnik v švicarskem patentnem uradu v Bernu, kjer je ocenjeval tehnične prijave. S Teslo ni imel neposrednih povezav, prav tako ni dokazov, da bi mu Einstein karkoli ukradel. Njegovo bogastvo ni bilo izjemno, saj je večino življenja živel skromno, čeprav je prejemal honorarje za predavanja in publikacije. Svoje znanje ni prodajal v klasičnem smislu, temveč ga je delil z akademskim svetom in javnostjo. Delal je za različne univerze, med drugim v Zürichu, Berlinu in nazadnje v Princetonu v ZDA.

Do vzhodnih držav je imel mešan odnos. Kitajsko in Indijo je spoštoval kot starodavni civilizaciji, a je bil kritičen do političnih režimov, zlasti do sovjetskega komunizma, ki ga je označil za režim terorja. Do zahoda je bil bolj naklonjen, a je tudi tam ostal kritičen, zlasti do rasizma v ZDA in militarizma v Evropi. Bil je politično aktiven, zagovarjal je pacifizem, socializem in svetovno vlado. Kritiziral je nacistično oblast v Nemčiji, zaradi česar je leta 1933 emigriral v ZDA in se odpovedal nemškemu državljanstvu.

Judovsko skupnost je podpiral kot kulturno in znanstveno skupnost, bil je tudi zagovornik sionizma, a je nasprotoval ustanovitvi izključno judovske države, saj je verjel v sobivanje z Arabci. Bil je poročen dvakrat, najprej z Milevo Marić, s katero je imel tri otroke, med njimi sina Hansa Alberta, ki je postal priznani hidrolog. Drugi sin, Eduard, je trpel za duševno boleznijo. O usodi hčerke Lieserl ni veliko znanega. Einstein je umrl 18. aprila 1955 v Princetonu v New Jerseyju. Njegovo telo je bilo kremirano, pepel pa raztresen na neznani lokaciji, medtem ko so njegov možgani bili ohranjeni za znanstveno raziskovanje.

Spominjamo se ga kot enega največjih umov v zgodovini, očeta moderne fizike in humanista. Njegove najbolj znane misli vključujejo: »Domislica je pomembnejša od znanja,« in »Bog ne igra kock z vesoljem.« Njegovi glavni dosežki so teorija relativnosti, enačba E = mc², razlaga fotoelektričnega učinka in prispevek k razvoju kvantne teorije. Med zanimivostmi je tudi dejstvo, da je zavrnil predsedniško kandidaturo za Izrael in da je bil strasten violinist.

  • Praviš, da je bil Einstein humanist. V kakšnem smislu, je tudi on imel rad majhne otroke ali imel celo fundacijo za otroke?

Albert Einstein je bil humanist v najglobljem pomenu besede: verjel je v dostojanstvo posameznika, v mir, v svobodo mišljenja in v odgovornost znanosti do človeštva. Njegov humanizem ni bil le filozofski ali akademski, temveč tudi praktičen. Bil je član in podpornik različnih humanističnih gibanj, kot je bila Ethical Culture Movement v ZDA, soustanovitelj First Humanist Society of New York in častni član britanske Rationalist Press Association. Njegova pisanja pogosto izražajo empatijo do drugih ljudi, zlasti do tistih, ki trpijo zaradi vojn, diskriminacije ali revščine.

Čeprav ni ustanovil posebne fundacije za otroke, je bil znan po svoji naklonjenosti mladim in po tem, da je pogosto odgovarjal na pisma otrok z iskrenostjo in toplino. Njegova filozofija je poudarjala pomen izobraževanja, radovednosti in domišljije, zlasti pri mladih. V enem izmed svojih zapisov je dejal, da je »največja umetnost učitelja prebuditi veselje do ustvarjanja in spoznavanja v mladih dušah.« To kaže, da je imel globoko spoštovanje do otrok kot nosilcev prihodnosti.

Einstein je tudi javno podpiral pravice otrok in mladih, zlasti v kontekstu izobraževanja in miru. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri prizadevanjih za svetovni mir, kjer je opozarjal na pomen vzgoje novih generacij v duhu razumevanja in sodelovanja. Čeprav ni imel formalne fundacije za otroke, je njegova zapuščina močno vplivala na humanistične in izobraževalne pobude po svetu. Einstein torej ni bil le znanstveni genij, temveč tudi človek, ki je verjel v moč empatije, izobraževanja in otroške radovednosti kot temelja boljše prihodnosti.

Ikonične misli Alberta Einsteina:

  • “Domišljija je pomembnejša od znanja.” (Ta misel je postala skoraj njegov zaščitni znak. Einstein je verjel, da nas domišljija vodi tja, kamor znanje še ne seže.)
  • “Življenje je kot vožnja s kolesom. Da ohraniš ravnotežje, se moraš premikati.” (Preprosta, a globoka metafora o vztrajnosti in napredku.)
  • “Vsak inteligenten norec lahko naredi stvari bolj kompleksne. Potreben pa je dotik genija, da jih poenostavi.” (Einstein je cenil jasnost in preprostost — tudi v znanosti.)
  • “Ne vem, s kakšnim orožjem bo bojevana tretja svetovna vojna, toda vem, da bo četrta s palicami in kamni.” (Opozorilo o nevarnostih človeške destruktivnosti.)
  • “Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost. In za vesolje nisem povsem prepričan.” (S kančkom humorja je izrazil svojo kritiko družbe.)

Zanimivosti:

  • Kot otrok naj bi bil počasen govorec, kar je sprožilo skrbi staršev — a očitno je razmišljal globlje kot večina.
  • Med delom v švicarskem patentnem uradu je razvil večino svojih zgodnjih teorij.
  • Bil je strasten pacifist in zagovornik človekovih pravic, zlasti po grozotah druge svetovne vojne.
  • Po prihodu nacistov na oblast je emigriral v ZDA, kjer je deloval na Princetonskem inštitutu za napredne študije.
  • Čeprav je prispeval k razumevanju jedrske energije, se je kasneje zavzemal proti uporabi jedrskega orožja.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE