Dno dna | Če ni dreves, se zgodi plaz ali Koga moti drevje?
Most na Soči. Ker je tako imenovana stroka opravila golosek (posekala drevje), se je s hriba v dolino usul plaz, ki je občini (oz. ljudem, ki jo polnijo) povzročil nemalo stroškov, ljudem pa veliko strahu in skrbi. Kaj reči drugega za to stroko kot – to ni stroka! Stroka bi morala primarno skrbeti za varnost, sočasno s tem pa tudi za rastlinje, drevesa, da ne bi bila bolna – če je bil to razlog za posek! A tega niso počeli. Kjer je prava stroka sanirala posledice neurja, je vedno pustila drevje, da raste, četudi so ostala le debla. Saj se obrastejo … Tu, kar so naredili v Mostu na Soči, se nima kaj. Prava stroka bi torej zasadila nova drevesa. Tu jih ni! Zakaj ne in ali bo kdo odgovarjal za škodo, za neracionalno razpolaganje z davkoplačevalskim denarjem, za povzročeno škodo, strah??
Živimo v najbolj naprednih časih zgodovine človeštva (menda?). Tehnologija še nikoli ni bila na tako visoki ravni (menda? ) in istočasno ljudje še nikoli niso bili tako dovršeni in izpopolnjeni – bebci. Kar se najbolj ceni, je visoka tehnologija, vrhunska znanost in seveda, kar je rezultat vsega tega, to pa je – visoka dodana vrednost! Vse našteto, da se razumemo, cenim tudi jaz, se pa zavedam, da našteto ni vse, kar imamo v življenju … in tudi bebcem, bi lahko namenil malo več spoštovanja.
Obstaja mnogo vrednot in vrednosti, ki so pomembnejše. Pa kdaj drugič kaj več o tem … Pred dnevi sem bil čisto slučajno v Mostu na Soči in ‘lej-ga-zlomka-krščen-Matiček’, opazim tam ob jezeru gradbene stroje. Klasika … Kdaj pa, če ne v turistični sezoni? Takrat se najlažje gradi. Je pa res tudi to, da hitro opazim kakšno mašino …
Nekoč, še v prejšnjem življenju, sem se namreč udeležil marsikaterega učenega dogodka, pa ni nujno, da je bil iz moje branže. Težko rečem, pa niti nočem kaj dosti govoriti, v kateri branži sem, ker to je še najmanj pomembno. Med drugim se spomnim tudi modrih mož iz kmetijske branže in še toliko bolj strokovnjakov iz gozda, še zlasti tistih iz gozdarskega inštituta.
“V Braziliji izsekavajo deževni gozd in to je narobe!” so nam govorili že v osnovni šoli. “V tujini delajo goloseke v gozdu. Ti povzročajo zemeljske plazove. Mi tega ne delamo!” so že cca deset in več let nazaj govorili strokovnjaki iz gozdarskega inštituta.
“Zakaj pa jih jaz vidim?”, vprašam. “Narobe vidite …”, je bil odgovor. Vidite tudi vi goloseke v gozdu? Kot pravijo strokovnjaki: “Pri nas znamo trajnostno gospodariti z gozdom.” Mogoče pa le jaz tega ne znam videti?
In takole opazujem, zakaj so tam gradbeni stroji in zagledam eno škarpo, stara in novi del, pa očitno saniran plaz … Dejanski plaz, da ne bo pomote. Če sem pa še malo samokritičen, tudi v glavi se usuje plaz, ko si ogledam celotno sceno. Ja, v mislih se mi je usul plaz misli, predvsem pa vprašanje: “Kdo je tu nor?”
Čez par dni sem bil (zopet slučajno) v Mostu na Soči in tokrat sem si vzel nekaj več časa, da si zadevo pogledam od blizu. Moje nestrokovno opažanje in moj Nikon v več mutacijah je zabeležil, kar lahko v prilogah vidite. Imel sem srečo, da je bilo vroče, da nisem znorel, ko sem videl, s kakšnimi norci sobivamo. Nekoč je bil strm hrib pogozden. Pred leti ni bil več pogozden v celoti, ostalo je le še grmičevje, ker so v enem delu posekali drevesa. No, in ravno tam se je letos usul zemeljski plaz. Čudno?
Slika prikazuje stare štore in grmovje med njimi. Plaz so sanirali in prekrili s pocinkano žičnato mrežo, pri čemer je razpon žice cca 5 centimetrov, sama žica pa ima le cca. 3 mm. Če bo to držalo morebiten naslednji plaz, kljub škarpi spodaj, smo lahko veseli, sam osebno pa sem skeptičen.
Zakaj niso nasadili novih dreves, mi je jasno …, mi pa to ni všeč. In, kot vedno, ko smo na tleh, in mislimo, da nižje ne gre – gre še nižje! V predelu hriba, strmine, kjer ni bilo plazu in so rasla velika, zdrava drevesa, so jih enostavno – posekali! Pa, kaj še lahko rečem? Še kdo misli, da je zadnji čas, da ponovno uvedemo v sodni sistem vsaj ‘prangerje’? Pa bo potrebno še kaj več …!
Kako pa to delajo pri vas?
