Damjana Bakarič: »Mediji konstruirajo resničnost.«

• Damjana, kako pomembni so mediji danes v družbi in kako, menite, opravljajo svojo nalogo?

Zame morajo imeti mediji najprej to lastnost, da so “watchdogs”. Resnični novinarji so tisti, ki preverjajo pomembne javne osebe, politike, finančno močne ljudi, ki držijo niti, institucije, državo, in vsa njihova dejanja in delo predstavljajo javnosti. Ker delajo v dobro javnosti in se tega tudi zavedajo. To je prva naloga novinarstva/medijev. Seveda je moja ideja povsem utopična. To vemo že dolgo, zdaj pa so se tega dejstva zavedli še tisti, ki so do sedaj slepo sledili medijem brez kančka pomisleka o tem, da pa morda ne raziskujejo za javnost, temveč delajo za nekoga drugega. Mediji ne pripovedujejo resnice, temveč konstruirajo resničnost. Zavedati se moramo, da neodvisnih medijev danes skorajda ni. Morda je kje kakšna neodvisna ekipa, a takoj ko dobi denar od nekoga, slej ko prej začne zavedno ali nezavedno kloniti pod pritiskom, ki ga začuti s strani svojega financerja.

• Kakšno vlogo igrajo pri tem novinarji, moderatorji in ostali?

Novinarji, moderatorji/voditelji so pomemben del medijske mašinerije; večji ugled ko uživajo, bolj močan vpliv imajo na javnost.Kakšno vlogo igrajo danes? Sama večino vidim kot sporočevalce informacij od tistih, ki vodijo, do javnosti/prejemnika. Sporočajo tisto, kar jim odločevalci in vodje naročijo. Gre za nekogaršnji interes, ki pa na žalost ni interes javnosti. Premalo sprašujejo, premalo preverjajo, ne brskajo, le kupijo. Sledijo. Ljudje, ki še spremljajo TV programe in informativne oddaje, mi danes pripovedujejo, da nihče v mainstream medijih ne poroča o protestih po svetu. To vam pove vse. V nekaterih oddajah se trudijo, še vedno premalo, a počasi odkrivajo in brskajo v drugo smer, nasprotno od tiste, ki je trenutno svetovno in regionalno zapovedana. To se je dogajalo vseskozi, le v manjših in fragmentiranih obsegih, zato nismo opazili. Sedaj pa je viden večji del in slika je postala jasnejša.

• Najbrž vse to velja tudi za sedanjo situacijo … Kako vidite trenutno dogajanje?

Gre za zlorabo virusa. Kar sploh ne pomeni, da ga ni, da ga kdor koli zanika. Prav tako nihče ne zanika, da ima lahko za rizične ljudi tak virus hude posledice, prav tako kot gripa, ki smo jo poznali doslej. V tej naši svetovni zgodbi ne gre za virus. Pa pustimo to, ali je umetno ustvarjen ali naraven. Zgodba je socialni preizkus svetovne politično medicinske totalitaristične oblasti, ki želi ta preizkus izvesti predvsem nad povsem zdravo populacijo. Vse preveč je javnih informacij, ki nam to kažejo. Zadeve so precej resne. Zamujamo leto dni. Vem, da vam ni všeč, kar govorim, tudi meni ni, verjemite. A na pozitivno stran, do rešitve, lahko pridemo le prek analize stanja, prek vse negative, ki jo moramo uzreti. Pozitivno in konstruktivno je cilj zdravega človeka.

• Pravite torej, da je bil virus zlorabljen – da gre v resnici za nekaj drugega?

Zgodba o virusu se je prelevila v zgodbo o popolni kontroli, nadzoru, svetovni nadvladi. O odvzemu pravic. Je preizkus skozi ustrahovanje. Če je nekaj tako smrtonosno, o tem ni treba ljudi prepričevati preko nasilja, kar se dogaja. Ko je nekaj tako nevarno, kot nam skušajo prikazati, ljudje to čutijo, vidijo sami. Ni jih treba ustrahovati, kar se dogaja preko medijev vsak dan. Žal mi je, a reči moram tudi: to je zgodba psihičnega nasilja, mučenja. Da se zlomi človekovo osebnost. Zapakirana v skrb za zdravje. Ni nova, poglejte v zgodovino. Preberite Psihologijo množic od Gustava Le Bona, preštudirajte propagando Edwarda Bernaysa in poglejte film Wag the Dog, preverite radijsko igro Vojna svetov Orsona Wellsa, preberite knjigo 1984 Georga Orwella in pozanimajte se o poskusih poslušnosti Stanleyja Milgrama, o medijski konstrukciji realnosti.

To ni zgodba o virusu, virus je le vaba, zelo pomemben del, na katerem je zgrajena vsa zgodba. Tega se je pomembno zavedati. Zdaj jih večina že ve. Za propagando ni boljšega kot za glavnega protagonista vzeti virus, o katerem nihče nima pojma, zato je ustrahovalnih različic o njem lahko na milijone, nikdar se ne končajo, stranski protagonisti pa so zdravniki, ki v družbah uživajo velik ugled in zaupanje pri ljudeh. Virus nikdar ne izgine, je večen, se nadaljuje do neskončnosti, zato ima zgodba o njem in okoli njega zagotovljeno neskončnost za ustrahovanje, nadzor in podreditev. Kateri protagonist je lahko še boljši za to, da si nekoga podrediš, da počne, kar želiš? Isto je počel oče propagande, nečak Freuda, Edward Bernays.

• Kaj lahko storimo, da se temu upremo?

Takšna umetno uprizorjena kriza je socialni preizkus poslušnosti in ubogljivosti. Pomembno je, da ne klonemo, da nas ni strah razmišljati, raziskovati in povedati svoje mnenje, četudi se nam glas trese. Pomembno je, da ohranimo kritičen um in delamo po svoji vesti. Da se združimo in se začnemo zavedati, da je moč v nas.

Damjana Bakarič je publicistka, motivatorka, youtuberka, predavateljica in avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Diplomirana komunikologinja je 15 let delala kot novinarka (Studio city, Preverjeno, 24 ur, Dnevnik, Odmevi), piarovka (komuniciranje za podjetja in direktorje) in urednica. Že 30 let raziskuje psihologijo človeka in odnosov. Ustvarja vsebine za boljše mentalno, čustveno, fizično in duhovno počutje. Pred začetkom plandemije je predavala in imela skupine o zavedanju svoje moči. Ustvarila je tudi drugačno idejo srečevanj za samske ženske in moške: dogodke “Srečaj me” v Ljubljani. Vodila je tudi detoks (razstrupljevalne) vikende v Švici, v gorski hišici na 1200 metrih višine v Ticinu, za vse, ki si želijo imeti dobre in kakovostne odnose ali pa le drugačen vikend oddih v naravi. Kot nekdanja novinarka pozna delo medijev iz prve roke, zato smo jo zaprosili, naj nam zaupa svoj pogled na trenutno situacijo in na to, kakšno vlogo imajo v njej mediji.