Aktualno Dobro je vedeti ...Recepti Veganska Veganski Zanimivosti Zdrava hrana Zdravje

Če nimate svoje zemljice, kjer bi si pridelali hrano, če ne marate dela na vrtu, še vedno niste obsojeni na lakoto. Mati Narava nam namreč pošilja samorastoče rastline skozi vse leto.

petek, 18. oktobra 2024ponedeljek, 14. oktobra 2024 C. T.

V današnjem hitrem tempu življenja nimajo vsi možnosti imeti svojega vrta, nekateri ljudje pa preprosto ne marajo dela na vrtu. Vendar pa to ne pomeni, da so obsojeni na pomanjkanje sveže hrane. Narava nam ponuja obilje samorastočih oziroma divjih rastlin, ki rastejo kar same in so užitne tudi jeseni in pozimi. Če se znajdemo v situaciji, ko ostanemo brez hrane, lahko vedno poiščemo te dragocene rastline v naravi. Regrat, portulak, kopriva in mnoge druge rastline so na voljo skozi vse leto in nam lahko zagotovijo hranljive obroke. V tem članku bomo raziskali, katere divje rastline lahko nabiramo v Sloveniji jeseni in pozimi, kje jih najdemo ter kako jih uporabiti v okusnih veganskih receptih.

V Sloveniji lahko najdemo več samorastočih oziroma divjih rastlin, ki so užitne tudi jeseni in pozimi. Med najbolj znane spadajo regrat, portulak, kopriva, bršljanasta grenkuljica, dišeča vijolica in navadna zvezdica. Te rastline rastejo na različnih habitatih, kot so travniki, gozdni robovi, ob poteh in na neobdelanih zemljiščih.

Med vsemi temi rastlinami je kopriva pogosto označena kot kraljica divjih rastlin. Kopriva je zelo hranljiva, bogata z vitamini in minerali ter se hitro nabere. Njeni mladi listi so odlični za juhe, omake in čaje. Kopriva je tudi zelo vsestranska in jo lahko uporabimo v številnih receptih, kar jo naredi idealno za preživetje jeseni in pozimi.

Katere divje rastline torej najdemo v naravi tudi jeseni in pozimi?

Kopriva (Urtica dioica) je zelo razširjena rastlina, ki raste na vlažnih in rodovitnih tleh, ob robovih gozdov in na travnikih. Kopriva je užitna skozi vse leto, vendar so mladi poganjki najboljši spomladi in jeseni. Jeseni in pozimi lahko nabiramo tudi korenine. Kopriva je bogata z železom, kalcijem, magnezijem, vitamini A, C, K in B ter beljakovinami. Ima tudi diuretične lastnosti in pomaga pri čiščenju krvi.

Regrat (Taraxacum officinale) je ena izmed najbolj znanih divjih rastlin, ki raste skoraj povsod v Sloveniji. Najdemo ga na travnikih, ob poteh in na krtinah. Regrat je užiten skozi vse leto, vendar so mladi listi najboljši spomladi in jeseni, ko so manj grenki. Jeseni in pozimi lahko nabiramo tudi korenine, ki so bogate z inulinom in drugimi hranili. Regrat je bogat z vitamini A, C in K ter minerali, kot so kalcij, železo in kalij. Ima tudi antioksidativne lastnosti, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami.

Portulak (Portulaca oleracea) ali tolščak je še ena rastlina, ki raste divje in je užitna. Najdemo ga na vrtovih, ob poteh in na neobdelanih zemljiščih. Portulak je bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, vitaminom C, vitaminom A in magnezijem. Čeprav je bolj pogost poleti, ga lahko v blažjih zimah najdemo tudi pozimi. Portulak ima protivnetne lastnosti in je odličen za krepitev imunskega sistema.

Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea) raste na vlažnih tleh, ob robovih gozdov in na travnikih. Užitna je skozi vse leto, vendar so mladi listi najboljši spomladi in jeseni. Grenkuljica ima prijeten aromatičen okus in je odlična za juhe in solate. Vsebuje vitamine A, C in K ter minerale, kot so kalcij in železo. Ima tudi protivnetne in antiseptične lastnosti.

Dišeča vijolica (Viola odorata) raste na senčnih in vlažnih mestih, ob robovih gozdov in na travnikih. Užitna je skozi vse leto, vendar so cvetovi najboljši spomladi. Listi in cvetovi vijolice so odlični za solate in sladice. Vijolica vsebuje vitamine A in C ter antioksidante, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami. Ima tudi pomirjevalne lastnosti in pomaga pri lajšanju stresa.

Navadna zvezdica (Stellaria media) raste na vlažnih in rodovitnih tleh, ob robovih gozdov in na travnikih. Užitna je skozi vse leto, vendar so mladi poganjki najboljši spomladi in jeseni. Zvezdica je odlična za solate in juhe. Vsebuje vitamine A, C in E ter minerale, kot so kalcij, magnezij in železo. Ima tudi protivnetne lastnosti in pomaga pri prebavi.

Je to vse? Seveda ne …

Poleg teh rastlin lahko v Sloveniji jeseni in pozimi najdemo še čemaž (Allium ursinum), marjetico (Bellis perennis), navadno kislico (Rumex acetosa), navadni repinec (Arctium lappa), navadno lakoto (Lactuca serriola), navadni hmelj (Humulus lupulus) in navadni trpotec (Plantago major). Tudi te rastline rastejo na različnih habitatih, kot so travniki, gozdovi, ob rekah in potokih ter na neobdelanih zemljiščih.

Čemaž (Allium ursinum) je bogat z vitamini A, C in E ter minerali, kot so železo, kalcij in magnezij. Ima močne antibakterijske in protivirusne lastnosti. Marjetica (Bellis perennis) vsebuje vitamine A, C in E ter antioksidante, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami. Navadna kislica (Rumex acetosa) je bogata z vitaminom C in železom ter ima diuretične lastnosti. Navadni repinec (Arctium lappa) vsebuje inulin, ki pomaga pri prebavi, ter vitamine A, C in E. Navadna lakota (Lactuca serriola) vsebuje vitamine A, C in K ter ima pomirjevalne lastnosti. Navadni hmelj (Humulus lupulus) vsebuje vitamine B in C ter ima pomirjevalne lastnosti. Navadni trpotec (Plantago major) vsebuje vitamine A, C in K ter ima protivnetne lastnosti.

Kako uporabiti nabrane divje rastline v obroku?

Regratova juha:

Sestavine:

200 g očiščenega regrata,
3 srednje veliki krompirji,
1 čebula,
2 stroka česna,
1 l zelenjavne juhe,
sol,
poper,
olivno olje.

Priprava:

Regrat operemo in narežemo. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Čebulo in česen sesekljamo. V loncu segrejemo olivno olje in na njem prepražimo čebulo in česen. Dodamo krompir in zalijemo z zelenjavno juho. Kuhamo, dokler krompir ni mehak. Dodamo regrat in kuhamo še 5 minut. Juho začinimo s soljo in poprom ter jo zmešamo s paličnim mešalnikom do gladkega. Postrežemo s kruhovimi kockami.

Solata iz portulaka in koprive:

Sestavine:

100 g portulaka,
100 g mladih kopriv,
1 rdeča čebula,
1 korenček,
1 jabolko,
2 žlici olivnega olja,
1 žlica jabolčnega kisa,
sol (ni vsaka sol zdrava sol!! Preberite več …),
poper.

Priprava:

Portulak in koprive operemo in narežemo. Rdečo čebulo, korenček in jabolko narežemo na tanke rezine. V skledi zmešamo portulak, koprive, čebulo, korenček in jabolko. Dodamo olivno olje, jabolčni kis, sol in poper ter dobro premešamo. Solato postrežemo kot samostojno jed ali kot prilogo.