Policija: “Vse primere, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, policija obravnava z vso skrbnostjo.”

torek, 10. septembra 2024ponedeljek, 7. oktobra 2024 C. T.

Vprašanje iz javnega pisma predsednice Društva za srečno življenje Belis, ga. Iviliane Belis:

Kako boste odgovorni, zaposleni na ključnih mestih v državi, ravnali tokrat, v primeru, da WHO spet razglasi pandemijo – ali boste podprli pravico ljudi do svobodne izbire glede cepljenja, kot to določa člen 16 Ustave ali boste podprli zahteve WHO po obveznem cepljenju, tudi prisilnem, kar bi po Kazenskem zakoniku lahko predstavljalo kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic, prisiljenja in povzročitve telesne poškodbe?

Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi:

Drago Menegalija, odnosi z javnostjo na GPU Ljubljana

“Pozdravljeni,

Vse primere, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, policija obravnava z vso skrbnostjo, v skladu s taktiko in metodiko kriminalističnega preiskovanja oziroma stori, kar je potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja ter zberejo dokazi, ki so pomembni za uspešno izvedbo kazenskega postopka. O končnih ugotovitvah policija obvešča pristojno državno tožilstvo, ne glede na to, kdo je storilec kaznivega dejanja.

S spoštovanjem”

Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA

V nadaljevanju objavljamo odgovor g. Menegaliji s strani Društva za srečno življenje Belis:

Spoštovani gospod Drago Menegalija,

pišem vam po pooblastilu v imenu Društva za srečno življenje Belis glede vašega odgovora na pismo naše predsednice, gospe Iviliane Bellis, v katerem smo se dotaknili vprašanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani policije, predvsem v kontekstu ukrepov med epidemijo COVID-19 in glede morebitnih ponovitev, kar je namen opozorilnega pisma odgovornim.

Ob pregledu vašega odgovora smo zaskrbljeni nad več vidiki, ki nakazujejo na pomanjkljivo spoštovanje človekovih pravic in zakonitosti, kar je v nasprotju z ustavo, mednarodnimi akti ter tudi z vašo lastno prisego, kot jo določa 59. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-NPB2). V tej prisegi ste se zavezali, da boste vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjevali svoje naloge ter spoštovali človekove pravice in temeljne svoboščine.

VIDEO | Slovesna prisega Policije

V času epidemije so bili v več primerih kršeni ustavni členi, ki jih Ustava Republike Slovenije v skladu s 16. členom ne dovoljuje omejiti nikoli, niti v izrednih razmerah. Še posebej izpostavljamo naslednje pravice, ki so določene v členu 16:

- 17. člen: nedotakljivost človekovega življenja,
- 18. člen: prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja,
- 21. člen: varstvo človekove osebnosti in dostojanstva,
- 27. člen: domneva nedolžnosti,
- 28. člen: načelo zakonitosti v kazenskem pravu,
- 29. člen: pravna jamstva v kazenskem postopku,
- 41. člen: svoboda vesti.

Naše društvo je prejelo in še vedno prejema več poročil posameznikov, ki pričajo o tem, da so bili med izvajanjem policijskih pooblastil v času epidemije in tudi po epidemiji ti temeljni ustavni členi kršeni, vključno z nezakonitimi omejevanji svobode gibanja, kršitvami zasebnosti in nespoštovanjem načel zakonitosti.

Ob pregledu vašega odgovora smo opazili, da ni bilo niti enkrat naslovljeno vprašanje varstva človekovih pravic, kar je še posebej problematično, saj so le-te bistvo delovanja vsakega demokratičnega sistema, ki temelji na pravni državi. Prav tako ni bilo upoštevano dejstvo, da je policija dolžna delovati skladno z mednarodnimi akti, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, katerih varstvo je prioriteta, kot določa tudi 2. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Vaše pismo daje učinek popolnega izogibanja človekovim pravicam v vašem odgovoru.

Poleg tega pozivamo k resnemu premisleku o vodenju kazenskih postopkov s strani tožilstva, saj je nujno, da se vsak kazenski postopek vodi skladno z ustavnimi načeli in varstvom osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), kot tudi s pravnimi jamstvi iz 29. člena Ustave RS. Menimo, da bi bilo primerno preveriti, ali je bila ovadba, ki jo je podalo tožilstvo, skladna z vsemi ustavnimi standardi in ali je v celoti upoštevala načela varovanja človekovih pravic.

Pozivamo vas, da se ne zgolj vi, gospod Drago Menegalija, marveč celotno vodstvo policije poglobljeno zamislite nad odgovornostjo, ki jo nosite kot predstavnik institucije, zavezane k spoštovanju zakonitosti in temeljnih pravic vseh državljanov. Verjamem, da je možno, da ste v letih delovanja povsem pozabili na prisego, predvsem v obilici vaših prizadevanj za kazenske postopke. Vendar naj vas spomnimo, da je v času krize kot tudi v mirnem času spoštovanje ustavnih in mednarodno priznanih človekovih pravic še toliko pomembnejše, saj predstavlja ključni steber zaupanja med državljani in državnimi organi. Naj vendarle prevlada demokratična republika nad politično demokracijo, ki veje iz vašega (suhoparnega) odgovora.

Veseli bomo vašega drugega odgovora ter pripravljenosti za nadaljnji konstruktivni dialog o zaščiti človekovih pravic in zakonitosti v Sloveniji predvsem pri ravnanju slovenske policije.

S spoštovanjem,

Mag. Mihael Bellis
Spec IUS Moralis CIC

Po pooblastilu predsednice in
v imenu Društva za srečno življenje Belis

P.S. Poudarek v razmislek gospodu Dragu Menegaliji, predstavniku Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

V zvezi z odgovorom, ki ste ga v imenu Generalne policijske postaje podali na pismo predsednice Društva za srečno življenje Belis, želim posebej izpostaviti nekatera neskladja med ravnanjem policije, kot je bilo opisano v vašem odgovoru, in veljavnimi zakonskimi ter ustavnimi določbami.

1. Ustava RS v 16. členu izrecno določa, da v nobenem primeru ni dopustno začasno razveljavljati ali omejevati pravic iz 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. člena, ki zajemajo med drugim nedotakljivost človekovega življenja, prepoved mučenja, varstvo osebnosti in dostojanstva, domnevo nedolžnosti, pravna jamstva v kazenskem postopku in svobodo vesti. Policijsko ravnanje v času epidemije, kot ga opisujete v odgovoru, je v več pravnih vidikih posegalo v te neodtujljive pravice, kar je v neskladju z ustavo, zakonom, splošno priznanimi človekovimi pravicami OZN in EU deklaracijo človekovih pravic.

2. Po ustavi in zakonu mora vsako ravnanje policije temeljiti na zakonitosti in spoštovanju človekovih pravic. Policijska prisega, da boste ravnali “vestno, odgovorno, humano in zakonito,” se je izkazala za vprašljivo, saj ukrepi, ki so bili izvedeni v času epidemije, po opisanih dejanjih niso bili v skladu z zakonitimi postopki in načeli varovanja človekovega dostojanstva.

3. Odgovornost policije je tudi v dosledni uporabi in spoštovanju zakonodaje, zlasti Zakona o kazenskem postopku (ZKP), Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter drugih zakonskih določb, ki urejajo policijska pooblastila in pravice posameznikov. Vaš odgovor ne odraža ustrezne utemeljitve glede skladnosti postopkov z zakonskimi okviri.

Spomniti bi vas želel tudi na člena 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki določata, da je Evropska unija zavezana spoštovanju človekovega dostojanstva, pravne države ter človekovih pravic. Tudi Slovenija kot članica EU mora svoje delovanje uskladiti s temi vrednotami.

Vse zgoraj navedeno kliče k resnemu razmisleku o nadaljnjih postopkih in k ustreznejši obravnavi človekovih pravic v praksi. Posebej v času razglašene epidemije policija nima nikakršnih zakonskih pooblastil za izvajanje ali ocenjevanje zdravstvenega stanja po 5. členu Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), prav tako to ne izhaja iz Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-NPB2), kjer beseda epidemija ni prisotna in ne spada v kršitve javnega reda in miru, prenos kršitev iz ‘biti osumljeno okužen’ ali ‘kršiti javni red in mir’ pa zahteva predhodno spoštovanje Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in svobodo odločanja o medicinskih posegih:

II. PACIENTOVE PRAVICE
5. člen
(seznam pacientovih pravic)

Pacientove pravice, ki jih ureja (ZPacP) so:

- - pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev,
  - pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi,
  - pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti,
  - pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave,
  - pravica do spoštovanja pacientovega časa,
  - pravica do obveščenosti in sodelovanja,
  - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
  - pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,
  - pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja,
  - pravica do drugega mnenja,
  - pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
  - pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov,
  - pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,
  - pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.

Te pravice v času epidemije niso razveljavljene, saj smiselno spadajo v člen 16 ustave in v zaščiteno področje zgoraj navedenih ustavnih pravic, ki v nobenem primeru ne morejo, niti smejo biti kršene. V primeru, da te pravice krši zdravstveni delavec, je potrebno kazensko preganjati zdravstvenega delavca in ne pacienta, ki te pravice uveljavlja, čeprav se na prvi pogled zdi, da je pacient neposlušen zdravniku. Razumevanje vpliva izrednih razmer, kot so epidemije, na pravice posameznikov in ravnanje policije zahteva previdno obravnavo ustavnih pravic in zakonodajnih omejitev. V času epidemij, kot je bila pandemija COVID-19, se lahko pojavijo specifični izzivi pri zagotavljanju varnosti in zdravja, hkrati pa je pomembno ohraniti spoštovanje temeljnih pravic. Tukaj je analiza in razlaga, kako se lahko te pravice vplivajo in kako se zagotavlja usklajenost z ustavno zakonodajo:

Temeljne pravice in omejitve

17. člen – Nedotakljivost človekovega življenja zagotavlja, da se človekovo življenje ne sme ogroziti ali jemati brez ustrezne pravne podlage. V času epidemije lahko ukrepi, kot so omejitve gibanja ali karantena, vplivajo na to pravico, vendar morajo biti upravičeni in sorazmerni.

18. člen – Prepoved mučenja prepoveduje vsakršno mučenje ali nečloveško ravnanje. Policijski ukrepi, vključno z nadzorom in zadržanjem, morajo biti skladni s to prepovedjo, kar pomeni, da ne smejo vključevati zlorab ali nečloveških pogojev.

27. člen – Domneva nedolžnosti velja za vsako osebo, dokler se ne dokaže njena krivda. Policijski ukrepi in postopki morajo spoštovati to načelo, kar pomeni, da osebe ne smejo biti obravnavane kot krive brez ustreznih dokazov in postopkov.

28. člen – Načelo zakonitosti v kazenskem pravu mora biti v skladu z zakonom. Policija mora upoštevati zakonodajo pri izvajanju ukrepov in pri obravnavanju kršitev, povezanih z epidemijo.

29. člen – Pravna jamstva v kazenskem postopku, kot so pravica do obrambe in pošten postopek. Med epidemijo morajo biti te pravice še vedno zagotovljene, kar pomeni, da osebe ne smejo biti prikrajšane za te pravice zaradi posebnih ukrepov.

41. člen – Svoboda vesti vključuje pravico do izražanja in prepričanj. Ukrepi, povezani z epidemijo, morajo upoštevati to pravico, kar pomeni, da ne smejo nepotrebno omejevati svobode posameznikov, tudi če vključujejo omejitve za preprečevanje širjenja bolezni.

V času epidemije se lahko uvedejo izredni ukrepi, ki lahko vplivajo na določene pravice. Vendar morajo ti ukrepi izpolnjevati naslednje pogoje:

- - Ukrepi morajo biti sprejeti na podlagi zakona in morajo biti jasno določeni in utemeljeni.
  - (Sorazmernost) Ukrepi morajo biti sorazmerni s ciljem, ki ga želijo doseči (npr. zaščita javnega zdravja) in ne smejo presegati tega, kar je nujno za dosego tega cilja.
  - (Začasnost) Ukrepi morajo biti začasni in omejeni na čas trajanja izrednih razmer. Po končanju epidemije morajo biti ukrepi preklicani.
  - Posamezniki morajo imeti dostop do pravnih sredstev in zaščite v primeru, da menijo, da so bile njihove pravice kršene.
  - Če so bile v času epidemije ugotovljene kršitve ustavnih pravic, kot so bile ugotovljene s strani ustavnega sodišča, je nujno, da se te kršitve odpravijo.

To lahko vključuje:

- - Sprejetje ukrepov za odpravo kršitev, vključujoč pregled in morebitne spremembe ukrepov ali postopkov, da se zagotovita pravna skladnost in pravna zaščita posameznikov.
  - Zagotovitev odškodnine ali drugih oblik pomoči osebam, ki so bile nepošteno ali nezakonito obravnavane.
  - Povečanje transparentnosti pri izvajanju ukrepov in izobraževanje organov pregona o pomembnosti spoštovanja ustavnih pravic.

Kljub izrednim razmeram je ključnega pomena, da se pri delu policije, predvsem vodstva policije pri dajanju navodil, zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in pravne zaščite. Vsaka kršitev teh pravic mora biti skrbno preučena in ustrezno obravnavana, da se zagotovi pravičnost in zaščita posameznikov. In kako je s prisego policistov in pomožnih policistov, ki so prav tako pod prisego? Vezano na prisego policisti za svoja dejanja odgovarjajo OSEBNO kot pooblaščene uradne osebe s prisego iz člena 59 Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-NPB2) ter direktno osebno odgovornost po 26/2 členu ustave.

Na koncu bi vas želeli spomniti še na pravice, dolžnosti in OSEBNO odgovornost policistov ter na vpliv POLICIJSKE prisege na njihovo delovanje in odgovornost, kar je ključno za delovanje vseh organov pregona, vključno s policijo. V izrednih razmerah je še posebej pomembno, da se zagotovi, da so postopki in ukrepi policije v skladu z zakonodajo in mednarodnimi standardi, ki ščitijo človekove pravice. Vsaka kršitev pravic mora biti preučena in obravnavana, da se zagotovi pravičnost in zaščita posameznikov. To vključuje nadzor nad policijskim delovanjem ter postopke za pritožbe in odgovornost. Policisti in pomožni policisti so ob začetku svojega dela dolžni položiti prisego, ki jih zavezuje, da bodo svoje dolžnosti opravljali pošteno, strokovno in v skladu z zakonodajo. Prisega pomeni zavezo k spoštovanju pravic posameznikov ter upoštevanju zakonov in predpisov, ki urejajo delo policije.

Policisti so odgovorni za svoja dejanja tako kot vsaka druga oseba, vendar pa so njihova dejanja kot uradnih oseb pogosto podvržena posebnim pravilom in postopkom. Glede na Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-NPB2) in Ustavo Republike Slovenije, policisti odgovarjajo za svoja dejanja v okviru svojih pooblastil in dolžnosti. Osebna odgovornost je pomembna, saj vključuje, da policisti za svoja dejanja odgovarjajo v okviru zakonodaje ter da se morebitne kršitve temeljnih pravic preučijo in obravnavajo. Člen 59 Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-NPB2) določa, da morajo policisti delovati v skladu z zakonodajo in svojim dolžnostim, medtem ko člen 26/2 Ustave Republike Slovenije določa osebno odgovornost posameznikov za svoja dejanja. Ta odgovornost pomeni, da morajo policisti za svoja dejanja odgovarjati tudi znotraj okvira svojih dolžnosti in pooblastil, ki jih imajo v okviru svojega dela.

V praksi to pomeni, da se mora vsak primer, kjer pride do suma kršitve pravic s strani policistov, skrbno preučiti. Policija mora imeti vzpostavljen mehanizem nadzora, da se zagotovi, da so vsi postopki skladni z ustavo in zakonodajo in da so posamezniki, ki so v policiji zaposleni osebno odgovorni za svoja dejanja – brez izgovora višjih inštanc Policije!

V pričakovanju odgovora vas prijazno pozdravljam v imenu vseh članov Društva Belis in v imenu vseh državljanov Republike Slovenije,

Bellis M.

Odgovor Policije, prejet 25.9.2024:

Pozdravljeni,

Policija bo v primeru morebitne pandemije/epidemije postopala v skladu s svojimi pooblastili in veljavno zakonodajo. Če bo v tem primeru sprejet kakšen dodaten zakon, ki bi policiji nalagal dodatna pooblastila in naloge, jih bomo morali kot policija spoštovati.

S spoštovanjem

Drago Menegalija
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete

Replika Društva za srečno življenje Belis, prejeta 26.9.2024

Mihael Bellis, Društvo za srečno življenje Belis

Spoštovani Drago Menegalija,

Prejeli smo vaš odgovor z dne 25.9.2024 in pozorno preučili vsebino. Zdi se, da v njem izražate stališče, da bo policija ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, in v primeru nove zakonodaje tudi z morebitnimi dodatnimi pooblastili, ki bi vam bila naložena v kriznih razmerah, kot je 6ìì. Hkrati poudarjate, da mora policija vzpostaviti mehanizme nadzora, ki bodo zagotovili, da so vsi postopki skladni z ustavo in zakonodajo, ter da morajo biti policisti osebno odgovorni za svoja dejanja, brez izgovorov na višje instance.

Vaša izjava, da bo policija morala spoštovati nova pooblastila, ki bi ji bila naložena z zakonodajo, je razumljiva iz operativnega vidika, vendar odpira resna ustavna in pravna vprašanja. Ustava Republike Slovenije določa, da morajo biti vsi predpisi in zakoni skladni z njenimi določili, predvsem tistimi, ki varujejo temeljne pravice in svoboščine državljanov (15. člen Ustave RS). Če bi bil sprejet zakon, ki bi podeljeval dodatna pooblastila policiji, ki bi posegala v človekove pravice, bi to zahtevalo temeljito presojo ustavnosti.

Dodatno pa je vaša dolžnost kot policista, da delujete skladno z ustavo, ne glede na to, kakšne zakone sprejme zakonodajni organ. Člen 120/2 Ustave RS izrecno določa, da morajo upravni organi, vključno s policijo, delovati v okviru ustave in zakonov. Če bi zakon podelil pooblastila, ki bi bila v nasprotju z ustavnimi določbami, bi morali policisti najprej upoštevati ustavna načela. Zato bi bilo vaše delovanje po takem zakonu neustavno, in posledično tudi vaša prisega kot policista bi bila kršena.

Vaš poudarek na osebni odgovornosti policistov za njihova dejanja je korak v pravo smer, vendar se postavlja vprašanje o praktični izvedbi tega nadzora. Če so policisti dolžni izvajati ukrepe na podlagi neustavnih zakonov, je njihova osebna odgovornost že v osnovi omajana, saj izvršujejo ukaze, ki izhajajo iz zakonodaje, ki morda ni v skladu z ustavo.

Tukaj pa se pojavlja še večje vprašanje: ali bodo policisti, ki delujejo po takih zakonih, dejansko odgovorni za kršitve pravic državljanov, če so njihova dejanja posledica izvrševanja ukazov višjih inštanc? Ali bo odgovornost prenesena na sistem, ki jim narekuje taka ravnanja? Izjava, da bo policija spoštovala dodatna pooblastila, nakazuje možnost prenosa odgovornosti na zakonodajne organe, kar pa ni v skladu s tem, kar zahteva Ustava RS – to je osebna odgovornost za vsa ravnanja.

Sklicevanje na možnost sprejetja posebnih zakonov (lex specialis), ki bi podeljevali dodatna pooblastila, je resen razlog za skrb. Lex specialis naj bi veljal v zelo specifičnih situacijah, vendar ga ne gre uporabljati kot splošno orodje za prilagajanje zakonodaje izrednim razmeram, ne da bi se spoštovalo ustavna načela.

Če se posebni zakoni, ki so ustvarjeni v času krize, širijo tako, da presegajo svoje prvotne namene in postanejo sredstvo za uvajanje stalnih izrednih pooblastil, potem se izkrivlja celoten pravni red. Načelo zakonitosti (153. člen Ustave RS) zahteva, da vsi zakoni, predpisi in drugi akti izhajajo iz ustave, kar pomeni, da mora biti vsak lex specialis, ki podeljuje pooblastila policiji, strogo omejen in v celoti skladen z ustavnimi normami. Pravice državljanov ne smejo biti omejene brez ustrezne pravne podlage, še manj pa mimo ustavnih varovalk.

Glede na vaše pristojnosti v okviru policije je pomembno izpostaviti spremembe člena 121 Ustave RS, ki so v preteklosti nekoliko zameglile meje med odgovornostjo upravnih organov in pristojnostmi državnih funkcionarjev. Pred spremembo je bil 121. člen jasen v določanju odgovornosti funkcionarjev pri izvrševanju svojih nalog, kar je zagotavljalo večjo preglednost in odgovornost. Po spremembi pa člen dopušča večje prožnost pri prenosu pooblastil in upravljanju v izrednih razmerah, kar je odprlo vrata za širše interpretacije teh pooblastil.

To ustvarja nevarnost, da bi policija lahko delovala po zakonih, ki niso ustrezno usklajeni z ustavo, in tako izvajala naloge, ki niso v skladu z ustavnimi načeli, čemur bi se morali policisti kot varuhi javnega reda in zakonitosti upreti.

Vaša prisega kot policista, da boste delovali v skladu z ustavo in varovali pravice državljanov, je temelj vašega poklica. Če pa ste hkrati zavezani spoštovanju zakonov, ki bi v določenih situacijah kršili ustavna načela, potem je vaša prisega postala prazna formalnost, saj vam ne omogoča doslednega spoštovanja ustavnih obveznosti. Zato vas pozivamo, da resno razmislite o pomenu svoje prisege v luči morebitnih neustavnih ukrepov, ki bi vam bili naloženi.

S tem vas ne obsojamo osebno, temveč opozarjamo na širšo sistemsko napako, kjer bi lahko bili vi in vaši kolegi prisiljeni izvajati naloge, ki niso v skladu z ustavnimi določbami. V tem kontekstu bi bilo primerno, da ponovno premislite, ali lahko policija v trenutnih okoliščinah resnično ohranja svojo zavezanost ustavi, ali pa bi bilo morda smiselno zahtevati revizijo zakonodaje, ki ureja vaše pooblastilo.

Spoštovani gospod Menegalija, razumemo, da se policija pogosto znajde med izvajalci ukrepov, ki jih narekuje zakonodaja, vendar vas pozivamo, da se zavzamete za zakonitost in ustavno skladnost vseh vaših dejanj. Vaša odgovornost kot policista je varovati pravice državljanov in zagotavljati, da policija deluje v skladu z ustavo – ne glede na zakonodajne spremembe, ki bi vam morda nalagale širša pooblastila.

Upamo, da boste to v celoti razumeli kot poziv k spoštovanju temeljnih vrednot in zavez, ki jih vaša prisega zahteva.

S spoštovanjem,

Mihael, v imenu članov Društva Belis in vseh državljanov Republike Slovenije

Odgovor Policije, prejet 07.10.2024:

Pozdravljeni,

k poslanemu odgovoru nimamo ničesar dodati.

S spoštovanjem,

Drago Menegalija
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete