AmerikankaKrižanke

Amerikanka #040

Rešite križanko, na obkroženih poljih pa boste dobili ime in priimek nemškega filozofa, političnega teoretika, zgodovinarja, novinarja in revolucionarnega socialista. Rojen je bil na današnji dan leta 1820 v Barmenu, Prusija (danes Wuppertal, Nemčija), umrl pa 5. avgusta 1895 v Londonu.

Vodoravno:

1. utrip (srca ali arterije), 5. pozdrav ob slovesu, 10. prevodna zveza med električnimi aparati ali vodi in zemljo, 12. oznaka, navadno na kapi uniforme, izvira iz francoske revolucije, 13. angleška kratica za jugovzhod, tudi oznaka za Selen, 14. soglasnika v tezi, 15. francoski dirkač F1, 4x svetovni prvak Prost, 17. ime osebe s slike, 20. ženska, ki se vozi s kolesom, 24. začetnici nogometaša Ibrahimovića, 25. mesto na Češkem, ob reki Berounki, 26. oznaka za Voltamper, 27. gradbeni zidak za gradnjo betonskih objektov, npr. hiš, 31. aparat za globinsko slikanje telesnih delov, 33. italijanska RTV, 34. biblijski očak, praoče človeškega rodu, ki je na ladji preživel potop, 35. začetnici pevke s Štajerske Pinterič, 36. naselje v srednjih Slovenskih goricah, dom dobrotnika Ivana Krambergerja, 38. visoka stavba z majhno tlorisno površino, 40. ime nekdanjega odličnega makedonskega nogometaša Ringova, 42. grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih, 44. afriška antilopa s sabljastimi rogovi, 45. italijanski nogometni klub iz Bergama.

Navpično:

1. kratek, močen glas, 2. grška alkoholna pijača, 3. čtivo, berilo, npr. za šolsko leto (knjiž.), 4. nekdanji slovenski glasbenik, vodja skupine Don Mentoni blues band, Janez Žan, 5. pridelovalec ali prodajalec ajde, 6. umetno prečiščevanje krvi bolnikov, 7. začetnici slovenskega pisatelja Tavčarja, Cvetje v jeseni (1851-1923), 8. kis, ocet (nar.), 9. zodiakalno znamenje, tudi ovčji samec, 11. Lavrencij, soglasnika v Lari, 16. kislost, lastnost acidne snovi, 17. začetnici slikarja Slane, 18. ravnina (zast.), 19. glavno mesto Bangladeša, 20. ravnalec, oblikovalec pločevine, 21. kratica za Organizacijo združenih narodov, 22. študijska enota, tudi ljudje rojeni istega leta, generacija, 23. priimek osebe s slike, 25. jus, pravni red, 28. reka na Poljskem, teče skozi Varšavo, Wisla, 29. prebivalka grške Eolije, 30. krmilna rastlina, 32. začetnici norveškega skladatelja in pianista Griega, tudi sredina rege, 33. ime srbske pevke Manojlović, 37. urejen nasad zelenjave ob hiši, 39. barva kože, polt (knjiž.), 41. Silicij, 43. pijača starih Slovanov, sredina kolesa.

Kdo je bil Friedrich Engels?

Friedrich Engels je bil nemški filozof, politični teoretik, zgodovinar, novinar in revolucionarni socialist, rojen 28. novembra 1820 v Barmenu, Prusija (danes Wuppertal, Nemčija). Bil je tesen sodelavec Karla Marxa in skupaj sta razvila teorijo marksizma. Engels je finančno podpiral Marxa, kar mu je omogočilo nadaljevanje pisanja po selitvi v London.

Skupaj sta napisala več pomembnih del, vključno s “Komunističnim manifestom” (1848) in “Nemško ideologijo” (napisano 1846). Engels je tudi sam napisal več pomembnih del, kot so “Položaj delavskega razreda v Angliji” (1845), “Anti-Dühring” (1878) in “Izvor družine, zasebne lastnine in države” (1884).

Engels ni imel posebnega odnosa s Slovenci, vendar je njegovo delo vplivalo na socialistična gibanja po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Umrl je 5. avgusta 1895 v Londonu zaradi raka na grlu. Med svojim življenjem je bil preganjan zaradi svojih revolucionarnih idej in dejavnosti, predvsem s strani pruskih in drugih evropskih oblasti, ki so se bale širjenja socialističnih idej.


Katere so te ideje, ki so bile preganjane? Kaj konkretno je zagovarjal in čemu konkretno nasprotoval?

Socialistične ideje, ki jih je zagovarjal Friedrich Engels, so temeljile na prepričanju, da bi morala biti sredstva za proizvodnjo v lasti delavcev in ne posameznikov ali kapitalistov. Engels je verjel v odpravo zasebne lastnine nad proizvodnimi sredstvi in vzpostavitev družbene lastnine, kar bi omogočilo enakopravno porazdelitev bogastva in virov.

Zavzemal se je za odpravo razrednih razlik in izkoriščanja delavcev, kar bi dosegli z revolucijo in vzpostavitvijo delavske države. Engels je nasprotoval kapitalizmu, ki ga je videl kot sistem, ki ustvarja neenakost in izkoriščanje delavcev v korist bogatih kapitalistov. Prav tako je nasprotoval buržoazni demokraciji, ki jo je videl kot orodje za ohranjanje moči vladajočega razreda.

Engels je zagovarjal idejo, da bi morala delavska razreda prevzeti oblast in vzpostaviti socialistično družbo, kjer bi bila proizvodnja usmerjena v zadovoljevanje potreb vseh ljudi, ne le peščice bogatih. Njegove ideje so bile preganjane, ker so ogrožale obstoječi družbeni red in interese vladajočih razredov, ki so se bali izgube svoje moči in privilegijev.


Engels se je rodil v premožni družini, ki je bila pripadnica kalvinistične reformirane evangelijske cerkve. Vzgojen je bil v skladu s kalvinističnimi vrednotami, vendar je kasneje v življenju postal ateist in je skupaj s Karlom Marxom kritiziral religijo kot obliko zatiranja delavskega razreda.

Verjel je, da je edina pot do pravične družbe skozi revolucijo in vzpostavitev delavske države, kjer bi bila proizvodnja usmerjena v zadovoljevanje potreb vseh ljudi, ne le peščice bogatih. Sam je živel predvsem od dohodkov iz družinskega podjetja, ki je proizvajalo tekstil, in od pisanja.

Čeprav ni bil judovske vere, je imel pomemben vpliv na socialistično gibanje, ki je vključevalo tudi številne judovske mislece in aktiviste. Danes je zapisan v spominu kot eden od ustanoviteljev marksizma in pomemben teoretik socializma, njegovo delo pa še vedno vpliva na politične in socialne teorije po vsem svetu.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE