Ostalo #056 | Skrita križanko s sliko

sobota, 22. marca 2025petek, 17. oktobra 2025 C. T.

Pred vami je malo drugačna skrita križanka, saj sta dva iskana pojma tudi ime oz priimek ‘neznane’ osebe, ki je na sliki zgoraj levo. Oseba s slike je bila ugledna srbska pravnica, profesorica mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Beogradu in članica Srbske akademije znanosti in umetnosti, veljala pa je tudi za eno vodilnih svetovnih strokovnjakinj za vprašanja genocida ter je med letoma 1980 in 1982 vodila svetovno združenje za mednarodno pravo. Drugače se križanka rešuje na enak način, kot vse druge skrite križanke. Prva vodoravna beseda se torej začne v prvem levem kotu zgoraj, črna polja pa morate po liku razporediti sami. V križanko nesimetrično razporedite 24 črnih polj.

Vodoravno:

1. nekdanji mariborski nogometaš Marcos, 8. lastnost, značilnost olikanega, znak lepega vedenja, 11. morska ali sladkovodna žival z apnenčastim oklepom in kleščami, 12. kdor pozira umetniku, slikarju ali kiparju, 13. nekdanji rokometaš, vratar, kasneje trener Arslanagić, 15. rahel vetrič, 16. barva igralnih kart, 17. nepomembna novica o neki, ponavadi ‘znani’ osebi, čenča, 18. ime osebe s slike, 20. začetnici pevca Astleya, 21. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte, odrgnina, 27. enaki črki, 28. turški politik, nekdanji predsednik države, Kenan, 30. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja (šport.), 32. zadetek treh številk pri tomboli, 34. sredina noge ali konec roga, 35. morski razbojnik, gusar, ropar, kaper, 37. uslužbenec, ki skrbi za nabavo potrošnih predmetov in inventarja, 40. mesto v Starem Egiptu, tudi glavno mesto Beocije, Grčija, 42. grški bog vojne, sin Zevsa in Here, Afroditin ljubimec, 44. osti, trizob, dolgo leseno kopje s trizobo železno glavo, 45. hrvaška naftna družba, 46. slovenski glasbenik in pevec, Adi, 48. ženin ali možev oče, 49. aparat za pogovor na daljavo po žici, 51. harmonika (šalj.), tudi del harmonike, 53. začetnici TV voditeljice Longyke, 54. oranje (zast.), 55. cevaste testenine, 58. ljudje, ki so na voljo za določen projekt ali nalogo, 59. kdor boleha za paralizo, ohromel, mrtvouden človek, 60. reka v Črni gori, desni krak Drine, sotočnica Pive, 61. kraj pri Škofji Loki.

Navpično:

1. oprsje, prsnjak, prsni koš (anat.), 2. ameriška zvezna država z glavnim mestom Montgomery, 3. naslov in službeno mesto vikarja, 4. začetnici Agropopovca Klinarja in naravoslovca ter samostojnega raziskovalca Komata, 5. okvir slike, tudi pomnilnik računalnika, 6. preprostost, 7. izdelovalec, popravljavec sodov, 9. posebna, ločena soba ali prostor za ožjo družbo, 10. kdor opravlja težko, malo cenjeno delo (ekspr.), tudi podložnik v fevdalizmu, 14. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa hrane, 19. slovenski fotograf, Stane, tudi hrvaški nogometaš Leko, 21. toku po smeri nasprotni tok, 22. regenerirana snov, organ ali del organa, nastal z regeneracijo, 23. začetnici nekdanje smučarke Zavadlav, 24. nekdanja slovenska pevka zabavne glasbe, Majda, 25. rdeča tekočina v organizmu človeka in živali, 26. priimek osebe s slike, 29. prečni drog v kozolcu, 31. eno od imen Elvisa Presleya, 33. enaka vokala, 36. kratica za telefon, 38. slovenski klarinetist, skladatelj, vodja Avsenikov, Vilko, 39. mesto v Sloveniji, v Beli Krajini, 41. glasbeno delo s tragično vsebino, 43. tip ruskega avtomobila znamke Lada, 46. območje, področje dejavnosti, vpliva ipd. (publ.), 47. nekdanja slovenska smučarska tekačica, Mara, tudi proučevalec rek, 50. narkotično sredstvo, hlapljiva tekočina s prijetnim vonjem, 52. lopa, veža, dvorana, tržnica, 55. zmaga pri šahu, 56. odžagan kos debla, 57. ime pevca in vodje New swing kvarteta Pestnerja, 59. okrajšava za latinski Post scriptum, pripis, dostavek.

Kdo je Smilja Avramov??

Smilja Avramov je bila ena najvidnejših pravnih intelektualk 20. stoletja na območju nekdanje Jugoslavije. Rodila se je 15. februarja 1918 v Pakracu, v času Avstro-Ogrske, v družini, ki je bila kulturno in intelektualno izjemno bogata, čeprav ne nujno materialno razkošna. Po materini strani je bila v sorodu s pesnikom Petrom Preradovićem in učenjakom Pavlom Solarićem, kar nakazuje na globoke korenine v hrvaško-srbskem kulturnem prostoru. O njenih starših ni veliko znanega, a nič ne kaže, da bi bila neposredno povezana s komunistično partijo ali da bi imela politične privilegije v času nastanka socialistične Jugoslavije.

Srednjo šolo je končala v Sušaku pri Reki leta 1936, nato pa je študirala pravo v Zagrebu, kjer je diplomirala leta 1946. V času druge svetovne vojne je doživela osebno tragedijo: enajst članov njene družine je bilo umorjenih v ustaškem taborišču Jasenovac. Ta izkušnja je močno zaznamovala njeno kasnejše delo, saj se je velik del svoje akademske kariere posvetila raziskovanju genocida nad Srbi in razkrivanju zgodovinskih manipulacij, ki so po njenem mnenju izhajale iz zahodnih obveščevalnih služb in političnih interesov.

Po diplomi je nadaljevala študij v Londonu, kjer je magistrirala, nato pa doktorirala na Pravni fakulteti v Beogradu leta 1955. V akademski svet je vstopila kot asistentka na beograjski pravni fakulteti, kjer je kasneje postala profesorica mednarodnega prava in vodja katedre za mednarodne odnose. Ni bila Titov kader, niti članica Komunistične partije Jugoslavije, kar ji je v določenih obdobjih povzročalo težave – po nekaterih virih naj bi celo izgubila službo zaradi svojih stališč in nekompromisne drže do komunistične interpretacije zgodovine.

Njena politična stališča so bila izrazito kritična do Zahoda, zlasti do Anglije, ZDA in Vatikana, ki jih je obtoževala zgodovinskega prikrivanja zločinov nad srbskim narodom. Britansko obveščevalno službo MI6 je obtožila širjenja propagandnih gesel in manipulacij z zgodovinskimi dejstvi. Do Izraela in sionizma je imela zadržan odnos, saj je menila, da se globalna politika pogosto vodi mimo narodov in v interesu elit, ki nimajo demokratične legitimnosti. Po drugi strani je Rusijo in Kitajsko videla kot protiutež zahodnemu imperializmu, čeprav ni bila nekritična do nobene strani.

Globoko državo je razumela kot mrežo interesov, ki delujejo mimo formalnih institucij, pogosto v povezavi z obveščevalnimi službami in nadnacionalnimi strukturami. Do sionizma je bila kritična, a ne sovražna – njen pristop je bil analitičen, ne ideološki. Njeno delo je bilo večkrat spregledano, tudi ob smrti leta 2018 je bila pogrebna slovesnost skromna, kar je za mnoge pomenilo simptom širšega zanemarjanja intelektualne elite, ki ni bila v službi oblasti.

Ni znano, da bi bila kdaj zaprta, prav tako ni podatkov, da bi se ukvarjala z dobrodelnostjo v klasičnem smislu ali da bi delovala v humanitarnih misijah v Afriki. Njeno delo je bilo predvsem akademsko, raziskovalno in javno intelektualno. Bila je članica Senata Republike Srbske in predsednica Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo. Njena najpomembnejša dela se nanašajo na pravno analizo genocida, mednarodnih pogodb in suverenosti držav.

O njenem zasebnem življenju je malo znanega – ni podatkov o zakonu ali otrocih. Njeno zapuščino pa nosi predvsem njeno delo, ki je ostalo v pravni stroki in v kolektivnem spominu tistih, ki cenijo neodvisno mišljenje in pogumno razkrivanje neprijetnih resnic. Spominjali se je bomo kot ženske, ki je kljub stoletju ideoloških pritiskov ohranila akademsko integriteto in se borila za zgodovinsko resnico, zlasti o trpljenju srbskega naroda v 20. stoletju.

Praviš, da je velik del svoje akademske kariere posvetila raziskovanju genocida nad Srbi in razkrivanju zgodovinskih manipulacij, ki so po njenem mnenju izhajale iz zahodnih obveščevalnih služb in političnih interesov. Do kakšnih ugotovitev je prišla, morda da so zahodne obveščevalne službe (in njeni upravljalci ter sodelavci) največje zlo na svetu?

Smilja Avramov je bila znana po tem, da je v svojih delih in javnih nastopih izjemno kritično obravnavala vlogo zahodnih obveščevalnih služb, zlasti britanskega MI6, ameriške CIA in Vatikanskih diplomatskih struktur. Njene ugotovitve niso bile podane v obliki senzacionalističnih obtožb, temveč kot pravno-politične analize, ki so izhajale iz zgodovinskih dokumentov, pričevanj in mednarodnih pravnih norm.

Njena ključna teza je bila, da so zahodne obveščevalne službe v 20. stoletju pogosto delovale kot orodje geopolitičnih interesov, ki so ignorirali ali celo aktivno prikrivali zločine nad določenimi narodi – v njenem primeru predvsem nad Srbi. Trdila je, da so bile informacije o genocidu v Jasenovcu in drugih taboriščih sistematično potisnjene v ozadje, da bi se ohranila politična korist zahodnih zaveznikov, zlasti v kontekstu hladne vojne in poznejšega razpada Jugoslavije.

V svojih analizah je šla celo dlje: opozarjala je na vlogo zahodnih sil pri destabilizaciji Balkana, pri podpiranju separatističnih gibanj in pri oblikovanju medijske slike, ki je demonizirala srbsko stran. Ni pa trdila, da so zahodne obveščevalne službe “največje zlo na svetu” v absolutnem smislu – njena kritika je bila usmerjena v konkretne zgodovinske primere, kjer je po njenem mnenju prišlo do manipulacije, prikrivanja ali instrumentalizacije trpljenja.

Avramov je zagovarjala suverenost držav, pravico do zgodovinskega spomina in opozarjala na nevarnosti globalnih struktur, ki delujejo mimo demokratičnega nadzora. Bila je skeptična do koncepta “humanitarnih intervencij”, saj je menila, da se pogosto uporabljajo kot krinka za geopolitične cilje. Do Vzhoda – zlasti Rusije – je gojila več zaupanja, saj je menila, da tam obstaja večja pripravljenost za priznanje zgodovinskih krivic nad Srbskim narodom. (Vir: UI)

VIDEO | Smilja Avramov o globalizmu