Zakaj in ali sploh brati blogerje?

Medtem, ko je bilo na začetku bloganje v Sloveniji tabu, ker so se vsi bali, da bodo v blogih preveč razkrili svojo zasebnost, dandanes temu ni več tako. Bloge pišejo že številni državljani, pa se prav nihče od njih ne razgalja. Blog še zdaleč ni osebni dnevnik, kjer si se zjokal, kjer si pisal o svoji najdražji, blog je le tvoj osebni pogled na neko družbeno situacijo.

Med najbolj znane slovenske blogerje je svoje čase sodil Jonas Žnidaršič, mednje še dandanes sodi tudi Roni Kordiš, za zelo zaželjenega (če morda že ne najbolj branega) pa sodi tudi Mitja Kunstelj (Mikstone.si). Sicer pa med blogerji najdemo še številne znane slovenske osebnosti. Recimo stand-up komik Pižama, glasbenik N’Toko, politik dr. Žiga Turk, itd … (več na povezavi povsem spodaj).

Zakaj so blogerji tako zelo brani?

Odgovor je enostaven. Zato, ker napišejo svoje osebno mnenje o neki stvari, le-tega pa ponavadi podkrepijo z dokazi, ki (pre)pričajo o njihovem pravilnem mnenju. Če se osredotočimo zgolj na politiko – če gre za levosučnega blogerja, bo le-ta razkril mahinacije desničarjev, če gre za desnega blogerja, pa bo razkril malverzacije levice oz ‘udbomafije’. Fora je torej v tem, da tako eni, kot tudi drugi, razkrijejo veliko dejstev, katere sicer redko zaslediš v običajnem novinarskem poročilu. In po mojem osebnem mnenju je ravno ta skopost poročevanja novinarjev pripeljala do faze, da so blogerji dandanes bolj cenjeni, kot pa šolani novinarji. Ironija?

V večjih družbah ‘morajo’ pisati po nareku kapitala, saj bodo sicer ostali brez oglaševalcev. Blogerji načeloma niso odvisni od njih. In ravno zato ljudje medijem ne zaupajo več, mediji so postali sami sebi namen – za promocijo tistega, kar ustreza tistim, ki so ‘pri koritu’ …

Seveda ne pišejo vsi blogerji o politiki, kot tudi niso vsi levi ali desni, navajamo zgolj primer. Blogerji pišejo še o tisoč in eni temi in ravno to je keč, da je nek bloger dober, zanimiv, bran. Ne glede na to, če je nek bloger levo ali desno usmerjen (če se vrnemo odstavek višje), pa je dobro pri vsem tem to, da lahko blogerja, katerega usmeritev poznaš, jemlješ nekoliko z rezervo, a kljub vsemu prebereš in preveriš njegove argumente. In to je tisto, kar šteje. Mariskateri bloger je že marsikoga prepričal, da pa se da o določeni zadevi razmisliti/razmišljati tudi drugače.

Novinarstvo v zatonu?

Je novinarstvo v zatonu? Moj odgovor je: absolutno da. In to ne šele zdaj, konec leta 2017, novinarstvo ni več novinarstvo že vsaj 15 let. Zakaj? Zato, ker se novinarji enostavno ne upajo (dvomim, da ne znajo, morda pa so med njimi, dandanes, ko se šole prodajajo po ‘tržnicah’, tudi taki) napisati tistega, kar bi morali. Zakaj ne upajo? Ker so njihovi nadrejeni tako ali drugače vpeti v politiko, ki jih je nastavila na čelo tiste družbe, za katero pišejo. Pri blogerjih ni tako, saj večinoma niso odvisni od nikogar. Pišejo za svoje veselje, če pa ‘pade’ kakšen evro s te ali one strani, pa toliko bolje. Novinarstvo je, po mojem mnenju, tako v podnu, kot začasa samostojne Slovenije še ni bilo. Čas za razpad sistema? Ja. Pa ne danes, že včeraj …

(Jan V.)

Več o blogih: 20 blogov, za katere morate vedeti

 

Bloger razmišlja s svojo glavo oz. zgolj izraža svoje mnenje.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE