Virus – mitološko bitje, lik računalniške igre ali znanstvena fantastika?

Gregor Knafelc je doktor dentalne medicine, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem znanstvenih dokazov za obstoj virusov. Za revijo 5D je prispeval svoje ugotovitve, pri tem pa poudarja: “Te informacije niso nadomestilo za zdravniški nasvet. So samo za učenje. Samo za necepljene. Cepljeni so potrdili svoje mnenje.” Prispevek je torej zgolj in izključno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča institucije, za katero dela.

Današnji znanstveniki – nekdanji vrači …

Vsakdo ima pravico do obveščenosti in do svojega mnenja. To ni napad na nikogar, niti na znanost, četudi poteka informacijska vojna s cenzuro. Cenzura obstaja na vseh področjih življenja, tudi v znanosti, kar je sicer zelo nenavadno. V današnjih okoliščinah bi morali biti vsi virusno pismeni. Tu poskušam razjasniti zelo specifične ideje na znanstvenih temeljih. Izpostavil bom določene točke v raziskavah. Podatki v znanstveni literaturi so dostopni, vsak si jih lahko prebere in interpretira po svoje. To ni anti-znanstveno. Znanost je danes dominantna, danes ljudje poslušajo znanstvenike, kot so nekoč poslušali vrače.

Kje so znanstveni dokazi o virusu in kužnosti?

Če veliko ljudi zboli na določenem območju, to še ni dokaz o obstoju virusa (npr. Černobil l. 1986), četudi smo tako obveščeni skozi epidemiološka opazovanja. Namen epidemiologije je zbiranje, štetje podatkov, ki so osnova za postavljanje hipotez, ki se testirajo in vodijo do nadaljnjih ukrepov. Samo sledenje epidemiološki sliki še ni dokaz o kužnosti! Sprejeti je treba dejstva, do katerih pridejo, in revidirati svojo teorijo na osnovi novih dejstev.

Največji problem pri Covid-19 je, kje je SARS-CoV2? Kje je znanstveni dokaz, dokazljiv dokaz? Javno dostopni podatki ne potrjujejo obstoja virusa. Težko je preštudirati vse detajle. Tu je moj pogled, moje mnenje o znanosti, zlasti znanosti o virusih, ki je neznanstvena teorija, intelektualni konstrukt, ki se pod okriljem znanosti prodaja javnosti kot znanstvena resnica.

Ljudje danes verjamejo znanstvenikom tako močno, da se ne vprašajo, kje so dokazi in kakšen smisel imajo. Če so na poročilih ali v časopisu, je to dovolj? Tudi če so dokazi samo delni, jih imajo za popolne.

Kako lahko vemo, da smo odkrili nekaj novega?

A se je pojavil čisto nov organizem, ki ga še nismo videli, ki še ni obstajal do dandanes? Kako vemo, da smo odkrili čisto novo fizično stvar? Šele, ko imaš stvar samo po sebi, ločeno od vsega ostalega, ko odstraniš vse druge stvari, da ti na koncu ostane samo ta stvar, jo lahko opišeš, določiš njene karakteristike, jo opazuješ pod mikroskopom, poslikaš … In potem lahko delaš z njo razne eksperimente.

Današnja virologija ima velik problem, da nam pojasni, kje je ta kužni virus. A je to nepremostljiv problem, kljub 100+ milijardam denarjev? Večina ljudi oblikuje svoje poglede na svet na podlagi delnih, nepopolnih informacij. Delajo se kompromisi, predelujejo se dokazi in sprejemajo se tiste teorije, ki gredo na roko oblasti in določenim močnim strukturam sveta.

Kaj je zlati standard?

Zlati standard (tj. najboljši dokaz, izolacija in purifikacija virusne kulture), virus, je fizična stvar, kot je avto, kamen, mačka, žoga … In ni misel, želja, občutek, pojem, računalniški lik … Vse stvari se lahko ločijo ena od druge. Če neke stvari ne moreš osamiti, potem ne moreš vedeti, iz česa je sestavljena in kakšne težave lahko naredi. Iščemo majhno stvar, ki ima proteinski ovoj in v notranjosti genski material. Osnova virusa je genski material, vedno enake dolžine in enake sestave, enakega zaporedja.

Kdo verjame v virus?

Ne verjamem, da vsi verjamemo v ta virus. Poglejmo dejstva. Pravi vzrok korona krize ni virus SarsCoV2, ampak virologi teoretiki, ki jim je bolj pomembna ideologija kot dejstva. To je ateistična religija, ki se je preoblekla v znanost, in vse, ki kažemo na dejstva, ki niso v skladu z njihovo teorijo, imenujejo teoretiki zarote.

Ali je bil patogeni virus kdaj zares izoliran iz bolnega človeka? Nov »organizem«, ki ga nismo poznali do sedaj. Fizična stvar vedno enake velikosti, vedno enake oblike, vedno enake sestave in vedno z enakim genomom. In seveda v velikih količinah in stabilno v času. Fiksna morfološka enota, ki se ne spreminja. Virusi kot pato-fiziološki koncept so se zvlekli v znanost in jih prikazujejo kot znanstveni dokaz, kar ni povezano z znanstveno metodo opazovanja in eksperimentiranja.

Teorije so proizvod človekovih idej!

Kako lahko dokažejo, da ta novi virus res obstaja, da povzroča novo, specifično bolezen, in da je ta bolezen nalezljiva? Že zdrava pamet nam pove, da če nimaš virusa, če ta ne obstaja kot neodvisna celota, potem ne moreš dokazovati naprej (niti, da je ta sekvenca absolutno specifična samo za ta virus).
Ali je teorija virusov v bistvu resnična? Zelo malo stvari na začetku poskusa in veliko stvari na koncu, se pravi, da se je virus reproduciral nekje vmes? To ni znanstveno dokazano. Vsaj jaz ne vidim, ne najdem, ne razumem, ne verjamem. Zato se temu reče teorija virusov, ne pa opazovanje virusov. Teorije so proizvod človekovih idej.

Se tudi znanost podreja zaslužku?

Ali so star duhovni koncept izganjanja demonov, zlih duhov in drugih mitoloških bitij predelali v zdravljenje viroz in prodajanje protivirusnih zdravil in cepiv, ker to prinaša velike zaslužke? Znanstvena odkritja naj bi služila ljudem, ne pa profitu plačnika. Če znanost ne objavi profitu nevšečnega dokaza, ni znanost, ampak biznis. Danes je, na žalost, v znanosti veliko korupcije. Vemo, da je več kot pol člankov prirejenih, a jih še vedno gledamo kot znanstveno resnico.

Ne smemo biti naivni, da so vsi znanstveniki pošteni, da vedno sledijo znanstveni metodi. Je njihov filantropski trud altruistično motiviran v iskanju resnice in v želji najti zdravilo ali rešiti življenje? V znanosti je veliko mitologije, verovanja, ki nima potrditve v opazovanju in eksperimentiranju. Že pol stoletja so medicinske raziskave globalni biznis in gonilo ekonomije, četudi so slabo izpeljane in služijo komercialnim interesom. Virologi so tako fleksibilni, da tudi, če veliko stvari ne drži, še kar vztrajajo v stari teoriji. V matematiki, če ena številka ne drži, rezultat ni pravilen. In če začneš na napačnih osnovah, ne moreš priti do pravega rezultata.

So kdaj izolirali virus, so ga dokazali?

Prva znanstvenica, biofizičarka, ki je glasno izpostavila ta manjkajoči, a nujno potreben pogoj – čisto izolacijo, je bila Eleni Papadopulos-Eleopulos, že l. 1998, na 12. svetovni AIDS konferenci v Ženevi (kje je HIV?). »Kje je hepatitis C virus? Ga je kdo videl?« je začel Michael Houghton, soodkritelj domnevnega HCV, na 8. mednarodni konferenci o HCV v Parizu l. 2001.

Nikoli niso dejansko imeli virusa. Virusa, ki bi ga v celoti dobili iz bolnega človeka in mu analizirali genom. Tako je zgodba o virusu le mitološka pravljica, ki ima podlago v celičnih kulturah. Poudarek je na celični kulturi, ne pa iz bolnega tkiva. Če bi zaradi virusa zboleli, bi ga po teoriji z lahkoto dobili iz bolnega človeka. Vendar takega testa ne delajo, ker vedo, da bi dobili negativen rezultat, ker vedo, da virusa tam ne bo (ker ne obstaja).

Šokantno, niti ta, niti noben drug virus ni bil z znanstvenim eksperimentom direktno dokazan. Raziskovalni znanstveni duh je zamenjal duh dogmatizma …

Zakaj trdijo, da so izolirali virus, ga pa nikoli niso videli?

Virologija je zašla s poti in postala neznanstvena, ne vidi dejstva in neobjektivno interpretira zaključke, ne tako, kot jo vodijo dokazi. Na neki čuden način nas ta znanost aktivno vodi stran od dejstev, da bi nas prepričala v obstoj virusov in v to, da potrebujemo cepiva. Kadar postavijo svojo idejo in prepričanja pred dokaze in dejstva, to ni znanost. To je lahko zelo nevarno, kar nas vodi v dogmo. Sodobni znanstveniki so ugrabili znanost. Raziskovalni znanstveni duh je zamenjal duh dogmatizma.

Virus paradigma, dogma, ni podprt z znanstvenimi dognanji, so samo izsledki slabo izpeljane znanstvene raziskave. Pomembno je tudi vedeti, da veliko ljudi služi na račun virusov, direktno in indirektno. Še vedno je razpisana nagrada v vrednosti 265.000 $ za dokaz o izolaciji (in purifikaciji) SARS-CoV-2.

Kaj je izolacija in kaj purifikacija?

Da ne bi bili zmedeni, četudi zveni enostavno, pojdimo korak za korakom. Vsaka beseda je pomembna … Najprej, ali je virus fizična stvar? Izolacija v virologiji pomeni nekaj čisto drugega kot v drugih znanstvenih vedah. Vprašanje je, kako ljudje razumemo izolacijo … zavajajoče za biologijo in zavajajoče za znanost. Samo v virologiji je za izgled čiste oblike uporabljena izolacija in purifikacija, kar je eno in isto. Je samo besedna igra. Lahko imamo različne poglede na to, kaj pomeni izolacija, pri purifikaciji pa ni nesoglasij.

Izolacija skozi zgodovino …

Svetlobni mikroskop (resolucija 300nm) je izoliral bakterije, nanofilter je izoliral »filterable virus« bolnega tobačnega lista (1892) in potem so izolirali še veliko patogenih virusov, videli pa niso nič, samo kemične reakcije. Tekočine so spreminjali v kristalno obliko (1935) in s tem pokazali, da virus ni živ, ampak je ekstremno komplicirana beljakovina, ki se lahko multiplicira, ali ekstremno enostaven mikroorganizem, ko so beljakovini v 50. letih dodali nukleinsko jedro.

Tudi elektronski mikroskop v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja ni prinesel preboja v izolacije virusa, ampak so našli samo delce umirajoče celice. Virologija kot znanost takrat skoraj umre. Ker so vedeli, kaj hočejo, kaj si želijo za končni rezultat, so spremenili eksperiment na Endersov način (l. 1952) – citopatološki efekt (CPE). L. 1954 je John Franklin Enders, ameriški virolog in akademik, za to dobil Nobelovo nagrado. Bakteriofag so uporabili za model, kako naj bi virus v resnici izgledal. Tukaj virologija zaide s poti direktnega opazovanja narave in virologi so se odločili za »indirektne« dokaze.

CPE, c – cito celica, p – pato poškodba, bolezen, e – efekt efekt. Ustvarijo navidezen efekt delovanja virusa in to lahko poustvarijo kadarkoli, tako dobijo nov virus, nov sev … kar smo že večkrat videli (zika, ebola, svinjska gripa, mers, sars, hiv …). Po tej poti nas lahko peljejo znova in znova in bomo vedno talci. Te, novodobne epidemije, bi nam ja morale odpreti oči. Ali se iz zgodovine še nismo naučili dovolj?

Kako poteka izolacija danes?

Vzamejo vzorec (kri, slina …) iz bolnega človeka, ga zmeljejo (supernatant), ga dajo na minimalno hranjeno (minimum nutrient medium) celično kulturo (opičjo ledvico, rakaste celice, embrionalno tkivo …) in gledajo, kaj se bo zgodilo: nič … Stradajo tkivo in nič se ne zgodi, potem dodajo atb, steroide, zastrupijo tkivo in tkivo razpade na koščke, med temi koščki so tudi koščki genskega materiala, in temu »in vitro« procesu dodajanja??? virologi rečejo, da so izolirali!!! novi virus, poskus brez primerne kontrolne skupine. To takoj zmede nepazljivega bralca. V t. i. virusnem izolatu naj bi virusi kar mrgoleli in slika z elektronskim mikroskopom bi to takoj potrdila. A take slike ni.

Ker po CPE v celični kulturi ni samo virus, je potrebno odstraniti večje stvari, sledi filtriranje, nato srednje in potem manjše delce ločijo s centrifugiranjem in odstranijo vse nečistoče, dokler na koncu ne ostanejo samo enaki delci, ki jih posesajo z mikropipeto. To naj bi bili virusi, ki jih vidiš pod elektronskim mikroskopom. Pod enakimi pogoji bi tudi drugi znanstveniki prišli do istih delcev, virusov. To je edina znanstvena pot do izolacije, to je definicija izolacije – ločiti od vsega ostalega. Če v procesu izolacije zmešaš kakšen drug genski material (embrionalno, rakasto tkivo …), si v tem trenutku takoj uničil eksperiment.

Ne glede na to, kaj se je zgodilo po tem, postopek ni več veljaven. Končni genski material je lahko od katere koli vstopne stvari, ne pa samo od »originalnega virusa«. CPE pomeni razpadanje celic, rezultat so delci razpadajočega tkiva, ki pa jih virologi dojemajo kot virusne delce. S tem se ne potrdi niti obstoj patogenega virusa niti kakšne lastnosti ima in kakšno bolezen povzroča.

In kaj pomeni purifikacija?

Purifikacija naj bi dokončno pomenila dejansko osamitev virusa, da torej samo virus ostane v vzorcu, epruveti, petrijevki … Zato napišejo, da so izolirali virus, in hkrati povejo, da ga niso purificirali (to je trik virologov, da se lahko napiše in da tako izgleda na hiter, površni pogled zdravnikov in revizorjev). Del eksperimenta, purifikacija, je unikaten za virologijo, ne pa v znanosti. V slovarju to pomeni v bistvu eno in isto.

Tukaj je potreben elektronski mikroskop za prikaz purificiranega dokaza. Imeti moramo sliko purificiranega virusa, ki kaže SAMO viruse z njihovimi karakteristikami, enaka oblika, enaka velikost in nič drugega! To je popolna purifikacija, znanstveni dokaz. Potem lahko raziskuješ ta virus, ta delec, ki ga lahko vidiš samo pod elektronskim mikroskopom.

Zakaj bi sicer obstajal postopek purifikacije?! Brez slike purificiranega virusa dokazujemo nespecifičen fenomen! Za nekaj, kar bi lahko bilo, nekaj, kar si želijo, da bi bilo, rečejo, da obstaja. Iz nečesa nespecifičnega naredijo specifično. (Sicer se pogovarjamo o verovanju.)

Kaj v resnici pokaže mikroskop?

Elektronski mikroskop ne pokaže ničesar specifičnega, je samo zamrznjena slika ostankov mrtvega tkiva. Vidimo samo delce, ki naj bi izgledali kot virus, nobena biološka celota ni zares izolirana. Nekaj je izgledati kot virus, drugo je gledati virus. Virusni delčki so samo ostanki poškodovane, umirajoče, razpadajoče celice … Vidijo samo encimsko aktivnost, iščejo reakcije s protitelesi. Virologi pa drugačnemu rezultatu poskusa rečejo mutacija. In, seveda, dejavniki in vitro niso in ne morejo biti enako kot in vivo.

Tak znanstveni pristop izolacije in purifikacije je mogoč in ga uporabljajo za dokazovanje podobnih struktur (podobna velikost, podobna konsistenca), kot so bakteriofagi, nepatogeni gigantski virus, eksosomi, apoptotični delci … To ni tako težko.

Kje je torej virus? Ali sploh obstaja?

Se pravi, če virusa ne morejo ločiti od vsega ostalega, pomeni, da ga znanstveno ni! Strokovno pa virusi obstajajo, kot se vidi.
Virus je v naslovu, v vsebini teksta pa ga ni. Ali je izolacijski protokol poslovna skrivnost? Trdijo, da virus je, pa ga ne vidijo. Ali se ga sploh da zares izolirati? Ali virus sploh obstaja? Morda je samo mit in legenda skozi zgodovino? Ali pa je vse samo »in silico«, v računalniku?

Očitno ne moremo začeti razlage z virusom, če nimamo virusnega genskega zaporedja …

Najprej bi morali izolirati virus in iz njega dobiti genom, ne pa genoma sestavljati iz sekvenc, koščkov genskega materiala. Tako pa naredijo računalniško simulacijo najdenega genskega materiala (in še to iz krajših koščkov). Te majhne koščke računalnik s posebnim primerjalnim programom sestavi in zapolni vrzeli, lahko v več 100.000 različnih variant. Nato izberejo eno in rečejo, da je ta prava. To je »in silico« genom »in silico« virusa. Tako dobijo tudi »in silico« genom novega seva, z rahlo različnim genskim zaporedjem; mogoče je to samo računalniška naključna logika. V bistvu lahko z vsakim zagonom računalniškega programa dobijo nov sev. Program določi celoten genom v nekaj dneh, analiza nukleotid po nukleotid bi trajala predolgo (do takrat bi nas virus že vse pobil). Ker je računalnik tako sestavil, v to ne smemo dvomiti. Matematizacija narave?

Nikoli ni bilo celega virusa v telesu ali telesnih tekočinah človeka, živali ali rastlin, kaj šele na tleh CoViD oddelka ali na zaščitnih oblačilih, vedno je samo slika iz celične kulture. Prva slika polio virusa z elektronskim mikroskopom nam pokaže samo bele krogce (l. 1953). Prav tako ni bilo celega genoma v telesu. Sodobna virologija nima virusnega genoma, ima samo umetno sestavljen kalup, »in silico« genom »in silico« virusa; obstaja samo znotraj računalnika, ne pa v realnosti.

So kdaj izolirali celotni genom virusa??

Celotnega genoma virusa niso nikoli izolirali, to je produkt človeške domišljije. Prav tako je tisto, čemur je Salk rekel polio virus, samo umetni izdelek laboratorija. Postopek za samoslepljenje, samozavajanje, čista iluzija. Tak genom ni bil nikoli viden v realnosti. Zato danes potrebujejo šablono, predlogo, model, osnovno zaporedje, vzorec iz virusne genske banke, za orientacijo, kam postaviti sekvence, kam pašejo ti koščki v osnovno zaporedje. Za kontrolo ne uporabijo osnovnega zaporedja kakšnega drugega virusa, kjer bi ravno tako sestavili koščke v predlogo.

To ni osamljen primer virusa v moderni zgodovini ali osamljen primer računalniškega modela realnosti. Če se pojavi v medijih, še ne pomeni, da je to resnica! Zato se je potrebno vprašati, kakšna je vrednost njihovih raziskav, za kaj so porabili ogromno davkoplačevalskega denarja.

Glavno vprašanje je: zakaj potem ljudje zbolijo?

Kaj povzroča te težave? Ker nimamo trdne razlage za vzrok težav, sprejmemo to, neznanstveno, napačno, o kužnem virusu? Moramo biti boljši medicinski detektivi, ne pa samo komercialisti industrije. Ne pišem, da rak ne obstaja, ali pa da gripa ne obstaja, da ljudje ali živali ne zbolijo, ampak ali imamo znanstveni dokaz, da je vzrok virus? Kaj se prenaša med ljudmi, ampak očitno nedosledno, nepredvidljivo, neprepričljivo? Ali se kaj dogaja z ljudmi? Če ni virusa, potem ne moreš zboleti za virozo. Vzrok mora biti kaj drugega, to je osnovna logika. Nihče ne ve vzroka za vse bolezni. Če ne iščemo drugih vzrokov bolezni, ampak ostajamo pri virusu, ne moremo narediti pravih potez.

In ta zgodba se ponavlja, znova in znova. Naredimo nekaj znanstvenih poizkusov in ugotovimo, zakaj ljudje zares zbolijo. To ja ni težko, npr. vitamini, minerali, dodatki hrani in pijači, industrijski strupi, pesticidi, 5G oz. elektrosmog …? Kar se mene tiče, virusov ni, viroze pa so. Biologija je še daleč od tega, da bi raziskala vse kompleksnosti živih organizmov, še posebej informacijske mašinerije celic. Če verjamete v viruse ali pa ne, sploh ni pomembno. Ni znanstvenih dokazov, da obstajajo. Morali se bomo soočiti z zgodovino, se marsičesa na novo naučiti, dati duška domišljiji … Kaj je bolezen in kaj je zdravje? Samo materialistične interakcije, nič duha, samo vreča mineralov in proteinov v vodi, nič vesti. Če bi imeli samo virus in nič drugega, potem bi lahko inokulirali drugo žival ali človeka in opazovali, ali enako zboli.

Ok, virusa torej ni, kaj se potemtakem dogaja med/z ljudmi?

Ljudje se sporazumevamo tudi drugače, ne samo z besedami, pogledi in gestami. Ljudje si delimo veliko stvari. Ženske, ki živijo skupaj, lahko menstruirajo istočasno, smeh in zehanje sta nalezljiva, skupinska žalost na pogrebih, feromoni so v zraku, lahko imamo tudi iste misli. Tudi tako si lahko delimo stvari, ki so biološko pomembne. Ob dobrem vicu se nasmejimo in zato na poseben način predihamo pljuča. Nismo samo vreča biološkega materiala, kjer potekajo zgolj biokemične reakcije, imamo tudi duhovno, spiritualno komponento. Naši možgani so bolj skrivnostni kot skrivnosti vesolja. Podobni organizmi, ki so izpostavljeni podobnim pogojem, odreagirajo podobno oziroma, z drugimi besedami, podobne slabe navade privedejo do podobnih simptomov.

Kaj pomeni viroza?

Viroza je celični način izločanja strupov. Huda viroza pomeni, da telo res rabi pomoč pri zdravljenju. Viroza je lahko biološki indikator industrijskega onesnaženja. Simptomi, normalen odziv na nenormalne pogoje, so izraz telesa, da se zdravi, ustvarja manj nevarno okolje in ima težave pri odstranjevanju odpada. Simptomi pokažejo, kako skrbimo za svoje telo in duha v času. Lahko pomenijo tudi pomanjkanje česa pomembnega.

Ne vidimo lastne odgovornosti za svoje zdravje in za vse radi obtožimo naravo. Mogoče so nas pa tako naučili, ker se jim splača? Mogoče opazimo, da smo največja grožnja samemu sebi, ne pa drugim. Če bi le znali zares prisluhniti telesu, če bi razumeli govorico telesa, kaj nam sporoča skozi simptome, bi lahko samokritično uvideli, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, kaj jemo, kaj gledamo in poslušamo, kakšne misli imamo …

In takšno politiko bi si vedno želeli …

Da, tako aktivno, večkrat na dan, s pomočjo medijev skrbi za zdravje svojih državljanov skozi cel mandat. A zgodovina pravi drugače. Zakaj hočejo cepiti na milijone zdravih ljudi, medtem ko na stotine pomoči potrebnih težko pride do zdravnika? Mediji, pod vodstvom vlad in v odvisnosti od marketinškega denarja, ne omogočajo odprte debate med različnimi pogledi. Številke so bolj pomembne kot ideje. Zdravstvo je postalo CoViD-zdravstvo. Profesure so bolj pomembne kot pacienti. Kje in kdaj je Drosten dobil zaporedje, da je lahko naredil test? Nimajo virusa, ne morejo imeti virusnega genoma, kaj šele novi sev.

Upam, da je korona efekt pravi čas, da se iz vsem znane evidence-based-medicine, tega, kar poslušamo v javnih medijih – opinion-based-medicine, in tega, kar so nas naučili – expert-based-medicine, preusmerimo v science-based-medicine, ki vidi človeka v težavah, torej pacient-oriented-medicine, ne pa samo zaslužek – profit-based-medicine. Ne smemo strašiti ljudi, če nismo prepričani, da je ta delček res vzrok bolezni. Zdravnik je lahko tudi nocebo (seveda, tudi placebo). Slab izgovor bi bil, da je vse potekalo tako hitro, da ni bilo časa pregledati dokazov.

Toda virologi govorijo o ‘nekih’ virusih … O katerih?

Pravi virus je znanstvena fantastika v cepivu, ker mRNK S proteina zagotovo ni. Mogoče je mRNK TRPV? Seveda, poslovnih skrivnosti ne poznamo. Virologi pretirano zaupajo v modele, in silico. Delce genetskega materiala, ki jih naše celice same (endogeno) proizvajajo ob stresu, strahu, zdravilih, lakoti, drogah, cepivih, virologi razlagajo kot viruse, ki so prišli od zunaj. Seveda, brez znanstvenih dokazov. In cepimo se proti samemu sebi? Ali je mogoče cepivo namenjeno označevanju ljudi?

Če damo dovolj denarja za zdravstvo, ali bomo rešeni pred vsemi boleznimi? Ali je potrebno v osnovne šole uvesti poseben predmet logika in interpretacija rezultatov? Za razmisliti je, lahko rešimo kakšno življenje. Vse je čisto enostavno, dokler ne začneš študirati. Opazovanje-eksperiment-meritve-dokazi. Samo besede »zaupam stroki«, »verjamem strokovnjakom« ali »častna Titova« niso dovolj. NULLIUS IN VERBA.

VIDEO: Dr. Gregor Knafelc v intervjuju za Zeleno nit v zvezi z virusu