ROBERT TONI: “Veganstvo je rešitev na toliko vprašanj, tegob, nepravičnosti ter zablod, da vsak, ki mu da priložnost, odkrije, da je točno to osnova, ki jo potrebuje za začetek srečnejšega in boljšega življenja!”

ponedeljek, 18. junija 2018nedelja, 31. marca 2024 C. T.

Robert Toni, prihaja iz Ljubljane, študira geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub temu, da ima ‘že’ 28 let, se še vedno počuti kot najstnik v najlepših letih. Prijatelji in znanci ga opišejo kot energičnega in izredno komunikativnega sanjača z nenehnimi idejami za različne fizične in ostale aktivnosti. V družbi je velikokrat najbolj hiperaktiven posameznik, ki bi poskusil vse in ga zanima največji nabor različnih dejavnosti. Robertov hobi je glasba, in to v vseh pogledih, predvsem aktivno spremlja in odkriva novosti ter podrobnosti posameznih izvajalcev. Sam igra kitaro, znanje pa želi še izboljšati. Obožuje igranje različnih timskih športov, predvsem hokeja na ledu in na rolerjih, bordanje, igranje namiznih iger ter zadnje čase hribolazenje ter izlete v visokogorje. Dela kot kurir pri LMC zeleni (kolesarski) dostavi, občasno pa tudi v Smoothie baru. Je aktiven član Slovenskega veganskega društva, vegan pa je od 15. aprila 2013.

Kako je prišlo do tvojega vegetarijanstva oz veganstva?

Najprej je potrebno povedati, da ni bilo vmesne postaje, vegan sem postal iz ekstremnega vsejedstva oz bolje rečeno iz – ekstremnega mesojedstva. Bila je pomlad in ravno sem začenjal novo zvezo … Res nisem vedel, v kaj se podajam in niti najmanj, da mi bo ravno ta zveza spremenila življenje. Na bolje, seveda.

“Ko sem doma sporočil, da sem se odločil za veganstvo, mi – upravičeno, seveda – niso verjeli, da mi bo uspelo zdržati več kot kakšen dan, dva … Zakaj? Zato, ker sem v preteklosti izražal močno ogorčenje na zgolj predlog očeta, da bi kakšen dan v tednu ne jedli mesa.”

Kaj se je zgodilo in kako si vedel, da delaš korak v pravo smer?

Ves čas sem vedel, da nekaj delam narobe in da je to ‘nekaj’ potrebno spremeniti, a nisem vedel, kaj točno. Po enem izmed klepetov s punco mi je le-ta navrgla, da sem v bistvu hinavec ali pa vsaj sebičnež, saj govorim, da imam rad živali oz. da nobeni ne bi škodil, hkrati pa jem meso in ostale živalske izdelke.

Aha, torej je dekle ‘krivo’, da si postal vegan … s provokacijo, z direktnim ‘udarcem’?

Ja. Po duši oz karakterju nikakor nisem hinavec, kaj šele sebičnež, egoist. Po pogledu ‘v ogledalo’ sem spoznal, da ima prav in zato sem prijavil na 1. enomesečni veganski izziv Slovenskega veganskega društva, ki je potekal aprila 2013. Seveda nisem vedel, kaj me bo čakalo in prvi dan me je bilo prav pošteno strah, kaj bom v bistvu jedel in če bom sploh preživel, a sem zelo kmalu spoznal, da je ponudbe na področju rastlinske prehrane pravzaprav ogromno, tako v restavracijah, kot tudi na policah v trgovinah.

Kaj je bilo narobe, da prej nisi skapiral, v čem je tvoj problem?

Kot sociolog sem bil vedno prepričanja, da bomo stabilnost in pravičnost v družbi dosegli z družbeno revolucijo, s katero bomo podrli obstoječi nepravičen in izkoriščevalski sistem, resnica pa je ravno obratna. Človek mora najprej spremeniti sebe, potem pa se spremeni še družba, sistem. Napaka pri ljudeh je, da vsi čakajo/čakamo na spremembe, sami pa ne naredimo nič za to. Ravno zato kot družba tonemo oz ne napredujemo hitro, kot bi lahko.

Kakšni so bili začetki veganstva, se jih še spominjaš?

Na začetku mi je bilo pravzaprav vseeno, kaj se bo na koncu izziva zgodilo z mano, saj sem se za direkten prehod na veganstvo odločil izrecno iz etičnega razloga … Ko sem videl vse tiste posnetke iz klavnic ter ostalih farm, ki mi jih je nekako uspelo spregledati v vseh svojih minulih 22-tih letih, si nisem mogel predstavljati, da bi še naprej lahko podpiral vso to nepotrebno izkoriščanje ter trpljenje čutečih živih bitij, samo zato, ker lahko in ker one ne morejo govoriti in se braniti.

Vegetarijanstva nisi poznal ali ti ni bilo zanimivo?

V mladosti sem sicer vedel za vegetarijanstvo, vendar me ‘gibanje’ oz tak način prehranjevanja nekako ni prepričalo, saj so se mi posamezniki, ki so se tega posluževali, zdeli zgolj vzvišeni in prepotentni, predvsem pa se mi njihovi razlogi in ideje niso zdele tako razumljive ter daljnosežne, njihov boj pa je bil tudi mlačen, kot bi se sramovali tega kar so oz. kot da si ne bi želeli, da še koga prepričajo v očitno boljši način življenja.

Kako pa veš, da pa veganstvo je tisto pravo?

Ko sem spoznal idejo in koncept veganstva, me je kot marksistično usmerjenega sociologa, ki si je od nekdaj želel svet spremeniti na bolje za vse, ki si to zaslužijo, in se boriti proti krivici v vseh pogledih, prav zadela in ob daljšem razmisleku sem spoznal, da je to najboljši in najučinkovitejši način upora proti obstoječi zmotni družbi, oblasti, izkoriščanju naravnih virov, revnejšemu delu svetovne populacije in predvsem množičnemu genocidu nad živalmi in produciranju njihovega neskončnega trpljenja. Označil sem se za vegana in dojel, da je to beseda, ki je potrebna, da pride v vsakdanjo uporabo, da se razbije vse stereotipe v povezavi z njo in predvsem, da se dokaže, da je veganstvo v vseh pogledih boljši način življenja ter praktično edini, ki omogoča kakršno koli preživetje na tem planetu po usodnem letu 2050.

“Čisto vsako jed lahko pripraviš na način brez živalskih sestavin in vedno so veganske bolj zdrave od tistih, v katere smo dodajali kancerogene in zdravju škodljive živalske proteine ter vse trpljenje in izkoriščanje, ki pride zraven. Z veganstvom skoraj vsak odkrije tudi nov svet, nove dimenzije kuhinje, veselje v odkrivanju novih stvari …”

Usodnem? Kaj bi se naj zgodilo leta 2050 oz do takrat?

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da prehrambne navade ljudi vedno bolj temeljijo na živalskih izdelkih, kot so meso, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Živinoreja je panoga, ki uporablja največji delež kopnega in posledično v veliki meri vpliva na okolje. Prav vplivi živinoreje na okolje bodo v prihodnosti predstavljali enega izmed največjih varnostnih izzivov sodobnega sveta.

Kaj se je v tebi spremenilo po enomesečnem veganskem izzivu?

V enomesečnem veganskem izzivu se mi je življenje spremenilo v vseh pogledih. Začel sem spoštovati hrano, ki sem jo jedel, začel sem kuhati in uživati v ustvarjanju novih kuharskih kreacij, delati v smoothie baru, hoditi na razne prireditve in shode ter se aktivno udejstvovati v dogodkih Slovenskega veganskega društva. Začel sem se ponovno aktivno ukvarjati z različnimi športnimi dejavnosti in povsod sem ugotovil, da imam dosti več kondicije in energije, kot sem je imel prej, da sem pravzaprav v boljšem stanju kot takrat, ko sem se z istimi dejavnosti (hribolazenje, tek, hokej, nogomet in ostali fizični napori) ukvarjal pred desetimi leti.

Si našel še kakšne koristi, morda na zdravstvenem področju?

Ja, odpravile so se mi tudi dejanske zdravstvene težave, npr. glavobol … Prejšnja leta me je tudi po celo leto mučila vsakodnevna migrena, vrtoglavice, motnje vida ter fizična utrujenost, kar se v zgodnjih 20-tih letih ne bi smelo dogajati. Po parih mesecih veganskega načina življenja se je vse to končalo, začel sem redno hoditi v fitnes in vsakoletno presegati svoje prejšnje telesne sposobnosti in meje. Vrh sem dosegel z letošnjim dosežkom – zmago na veganskih trojkah (tek okoli žice v Ljubljani), kjer sem s še dvema veganskima športnikoma dosegel dokaj neverjeten rezultat … 12,5 km dolgo progo smo namreč pretekli v zgolj eni uri in dvajsetih sekundah. Pa tek seveda ni bil le po ravnem, pač pa je tretjino poti predstavljal vzpon na sam Golovec.

Koliko si treniral za tako dober rezultat?

Ravno to želim povedati … Ta rezultat je osupljiv predvsem iz razloga, da se na sam tek celo leto nisem pripravljal čisto nič, a ga vsako leto bolje odtečem. To je po mojem mnenju tudi ena velikih pozitivnih posledic veganskega načina življenja. Prispeš do takega telesnega stanja in fizične zmogljivosti, da se lahko kadarkoli lotiš neke aktivnosti, brez kakršnega koli treninga oz. posebnega pripravljanja in lahko dosežeš rezultate, ki bi jih ob vsejedi hrani lahko le s konkretnim treniranjem in posvečanjem določeni športni panogi.

Kaj bi naj bilo tako dobrega v rastlinski hrani oz slabega v vsejedski?

V mojem primeru lahko zatrdim, da veganski način življenja z raznoliko rastlinsko prehrano po določenem času odpravi zakisanost telesa in odvečne kilograme, hkrati pa tudi očisti telo vseh resnično škodljivih snovi, ki se jih je v njem nabralo z uživanjem živil živalskega izvora. Z vegastvom začnemo znova, naš nadaljni telesni razvoj in zdravje pa je odvisno od nas samih. Vsekakor pa imamo z veganskim načinom prehranjevanja boljšo predispozicijo, kot če je nekdo na vsejedi prehrani.

Praviš, da si bil ekstremni mesojedec. Kako so tvojo spremembo načina prehranjevanja sprejeli starši, so ti sploh verjeli?

Ko sem doma sporočil, da sem se odločil za veganstvo, mi – upravičeno, seveda – niso verjeli, da mi bo uspelo zdržati več kot kakšen dan, dva … Zakaj? Zato, ker sem v preteklosti izražal močno ogorčenje na zgolj predlog očeta, da bi kakšen dan v tednu ne jedli mesa. Jedel sem zelo malo sadja, bolj redko tudi zelenjavo. Starši so v mladosti imeli probleme z mano že samo pri tem, ko sem komaj in s težavo poleg glavne jedi pojedel še solato. A moj oče je bil strikten in mi ni dovolil, da bi kadarkoli katero hrano vrgli stran. Ko so videli, da mislim vztrajati in da sem začel jesti in živeti dosti bolj zdravo, in da sem si začel hrano pripravljati sam ter tudi za ostale družinske člane, so bili pozitivno presenečeni. In ja, jaz mislim, da tudi veseli.

“Po enem izmed klepetov s punco mi je le-ta navrgla, da sem v bistvu hinavec ali pa vsaj sebičnež, saj govorim, da imam rad živali oz. da nobeni ne bi škodil, hkrati pa jem meso in ostale živalske izdelke. Po duši oz karakterju nikakor nisem hinavec, kaj šele sebičnež, egoist. Po pogledu ‘v ogledalo’ sem spoznal, da ima prav …”

Kaj pa ostali, recimo prijatelji?

Nekateri člani širšega znanstva se seveda še vedno od časa do časa ponorčujejo, vendar jih pozitivno preseneti okus in konsistenca kašnih veganskih jedi, ki jim jih postrežem ob posebnih priložnostih. Drugače pa, nepravilna prehrana konstantno in v vsakem primeru privede do kakšnih zdravstvenih težav, zaradi katerih morajo ti ljudje zmanjšati oz. se odreči kakšnemu živalskemu produktu in takrat se radi po nasvet obrnejo k meni.

Staršem veganstvo ne leži, si se kaj pogovarjal z njima?

Če povem po pravici, imam večja pričakovanja od samih staršev, kot se dogaja pri njima sedaj. Oče ima v sebi ljubezen do živali in mu ni vseeno za okolje, mati pa prav tako skrbi za zdravje, prav tako pa bi rada tudi shujšala. Letos je recimo sama predlagala, da bi skupaj praznovali rojstni dan s samimi veganskimi jedmi za celotno družino. In to je že kar velik uspeh.

Prijatelji pa niso dovzetni za spremembo?

Pri prijateljih sem, moram priznati, tudi opazil nekaj pozitivnih sprememb. Nekateri so tudi zaradi mene začeli razmišljati o spremembah, drugi pa celo postali in so še vedno vegani. Redki so primeri, ki še zdaj nosijo nek odpor do veganstva, vendar bo tudi take kaj kmalu srečala pamet … Če ne iz enega, pa iz drugega razloga. In prav to je tisto, kar nas lahko drži gor in daje upanje, da se ta svet lahko začne vrteti v pravo smer.

Nekako se mi zdi, da ti veganstvo pomeni res veliko …

Definitivno. Pri veganstvu namreč ni slabe plati, ravno nasprotno … Veganstvo je rešitev na toliko vprašanj, tegob, nepravičnosti ter zablod, da vsak, ki mu da priložnost, odkrije, da je točno to osnova, ki jo potrebuje za začetek srečnejšega in boljšega življenja.

Tvoj veganski vzornik oz učitelj je verjetno dekle?

Ja, moj veganski učitelj je bila moja Maja, pa tudi ostali vegani, člani društva, itd. Vsi ti ljudje so dokaz, da nas je istomislečih veliko in da nismo neka abstraktna izjema. Moj prvi veganski vzornik je bil sicer Gary Yourofsky. Ko sem pogledal njegov govor, me je navdal s tolikšno mero zanosa, da sem se brez slabe vesti in s ponosom opredelil za vegana ter se zaprisegel, da se bom od takrat naprej udejstvoval tudi aktivistično. Ravno to sem si vedno želel v življenju – biti aktivist s pravo idejo in namenom.

“V mladosti sem sicer vedel za vegetarijanstvo, vendar me ‘gibanje’ oz tak način prehranjevanja nekako ni prepričalo, saj so se mi posamezniki, ki so se tega posluževali, zdeli zgolj vzvišeni in prepotentni, predvsem pa se mi njihovi razlogi in ideje niso zdele tako razumljive ter daljnosežne, njihov boj pa je bil tudi mlačen, kot bi se sramovali tega kar so oz. kot da si ne bi želeli, da še koga prepričajo v očitno boljši način življenja.”

Vegani so tudi številni drugi znani ljudje, ti je morda všeč tudi kakšen od njih?

Ja, seveda. Ostali vzorniki so prišli iz sveta glasbe in filmov … Npr. pevec Bryan Adams, katerega poslušam že celo življenje in je vegan že od letnice mojega rojstva (1989), kar je prav neverjetno, obe pevki skupine Arch Enemy, bobnar skupine Blink 182, glavni kitarist skupine Def Leppard, Moby, skupina Rise Against, Architects, Heaven Shall Burn ter cel kup glasbenih skupin iz Hard Core vod z odličnimi in udarnimi besedili. V igralskih vodah pa Joaquin Phoenix, Jared Leto, Natalie Portman, Michelle Pfeiffer, Demi Moore, Russel Brand, Alec Baldwin, Pamela Anderson, Brad Pitt, Woody Harrelson in nenazadnje – nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.

Od kod dandanes črpaš znanje, da veš, da je veganstvo tisto ta pravo?

Nadaljnje znanje črpam iz raznih knjig, člankov ali pa zgolj objav iz neštetih veganskih Facebook skupin, katerih član sem.

Se ti je zgodil kakšen zanimiv, omembe vreden dogodek, odkar si vegan, ki se ti sicer ne bi?

Enkrat sem šel k bivši zdravnici na rutinski pregled krvi, pa mi je rekla, da vegani obremenjujemo slovensko zdravstvo in da bi morali biti tretirani kot kadilci. Po njenem prepričanju, kar bi jaz označil kot neznanje oz nevednost, bi naj škodili svojemu zdravju, resnica pa je spet ravno obratna. Ne vem, zakaj si ne prizna, da smo vegani bistveno manj bolni, kot vsejedci. Če sploh smo bolni … Povabil sem jo na Vegafest ter ji v ambulanti pusti nekaj letakov Slovenskega veganskega društva. Mogoče sem ji s tem rešil kariero, morda pa tudi življenje, saj je izgledala vse prej, kot zdravo. Dal pa sem ji tudi vedeti, da sem želel kri pregledati kot dokaz, koliko boljše rezultate lahko dosežete na rastlinski prehrani.

Sta sedaj še ‘prijatelja’, bolje rečeno – si še njen pacient?

Ne, saj sem rekel – bivša zdravnica. Torej je nekdanja. Sedaj imam novo, ki mi ne povzroča nobenih problemov in dojema veganstvo kot zdravju prijaznejši oz. boljši način življenja.

Ja, pametno, da ne ‘obremenjuješ’ proračuna oz. zdravstva … Katero jed imaš najraje?

Moja najboljša veganska jed so Spicy Cha Cha rakci (iz tofuja, v kombinaciji z algami), pa repina jota z dimljenim tofujem, vietnamsko pšenično meso (seitan), ki je po okusu in teksturi boljše od katerega koli mesa, poletni zavitki z svežo zelenjavo, mariniranim ter spečenim tofujem in oviti v riževo ‘testo’, veganska fokača, veganska krem šnita in … lahko bi našteval še cel dan …

Zdi se, da sedaj še bolj uživaš v hrani, kot nekoč v mesu, a bil si res strasten mesojedec …

Drži, to je še ena dobra plat veganstva. Čisto vsako jed lahko pripraviš na način brez živalskih sestavin in vedno so veganske bolj zdrave od tistih, v katere smo dodajali kancerogene in zdravju škodljive živalske proteine ter vse trpljenje in izkoriščanje, ki pride zraven. Z veganstvom skoraj vsak odkrije tudi nov svet, nove dimenzije kuhinje, veselje v odkrivanju novih stvari … ali pa samo dobi potrdilo, da lahko tudi sam ustvarja vse to, za kar je bil prepričan, da ne more. Če sem lahko jaz, lahko vsak.

Kako izgleda tvoja sobota oz dela prost dan?

Moja sobota in nedelja izgledata tako, kot pri vsakem običajnem človeku. Včasih še bolj lenobno, včasih pa aktivno, ko se s kužki in prijatelji odpravim v hribe. V poletnem času obožujem timske športe, kot so odbojka, hokej na rolerjih, nogomet. Želim si probati kar se da veliko stvari, ki jih še nisem, z veganstvom pa imam zadostno mero energije in telesne pripravljenosti ter zagona, da lahko to kadarkoli dosežem.

Si tudi v kakni restavraciji doživel kakšno izkušnjo, kot z zdravnico, tokrat v smislu, da si pač ‘škodljivec’, ker ješ zelenjavo, da tudi rastlina čuti, itd?

He, he, ja, marsikaj se zgodi, a osredotočil bi se na pozitivne izkušnje. Eden najbolj zanimivih dogodkov v restavracijah, ki sem mi je zgodil do sedaj je, ko sva bila s punco v restavraciji Ajda v Kuzmi na skrajnem SV Slovenije in so nama prinesli največjo sezonsko solato, kar sem jih kadarkoli videl, za tem pa še pizzo iz konopljinega testa z vso možno zelenjavo. In bila je odlična. Pa pod mariborskim Pohorjem, kjer so imeli kar tri veganske pizze navedene že v samem meniju. Pa seveda restavracija Romano v Kranju, kjer je prav poseben in vse večji veganski meni in ponudba … Pa veganski sladoled v Gornji Radgoni …

“Ko sem spoznal idejo in koncept veganstva, me je kot marksistično usmerjenega sociologa, ki si je od nekdaj želel svet spremeniti na bolje za vse, ki si to zaslužijo, in se boriti proti krivici v vseh pogledih, prav zadela in ob daljšem razmisleku sem spoznal, da je to najboljši in najučinkovitejši način upora proti obstoječi zmotni družbi, oblasti, izkoriščanju naravnih virov, revnejšemu delu svetovne populacije in predvsem množičnemu genocidu nad živalmi in produciranju njihovega neskončnega trpljenja.”

S tem želiš povedati, da je ponudbva veganske hrane že kar pestra?

Ja, kar želim s tem povedati je, da se da vegansko ponudbo najti že povsod oz. je vse odvisno od ponudbe in povpraševanja, torej od vas. Če človek izrazi željo po veganski ponudbi, bo le-ta prišla, z njo pa tudi vse pozitivne spremembe. Zdaj je pravi čas.

Kako danes, kot relativno mlad fant, gledaš na veganstvo, te to izpopolnjuje, živiš idealno življenje?

Osebno se mi zdi, da sedaj še nimam ravno idealnega vzorca življenja. Sem še dokaj mlad in želim še malo uživati življenje. Rad bi živel življenje polno novosti in eksperimentacije, v katerem bi lahko izkoristil vsak trenutek … Nekoč pa bi rad bil dober zgled ljudem, kako lahko živiš tako, kot si želiš, obenem pa s svojim načinom življenja ne ogrožaš ostalih čutečih bitij, okolja ter ljudi, ker si tega ne zaslužijo. V bistvu bi rad (po)kazal, kako lahko s svojim delovanjem spremeniš svet na bolje. Vsekakor pa bo veganstvo velik del mojega življenja, vedno mu bom posvečal zadostno mero pozornosti.

Koga izmed veganov bi predlagal za naslednjega intervjuvanca/ko?

V Zgodbah veganov bi si želel še slišati zgodbo aktivnega člana Slovenskega veganskega društva Mihe Kollerja, pa igralca Klemna Slakonje, hrvaškega raperja Ifeel-a, Nadjo Vuga, Sladžano Dimitrijevič ipd.

A lahko razkrijeva še eno skrivnost, ekskluzivno za Cajtng.net? Zakaj si na Facebooku Robert Tonik, v resnici pa se pišeš Toni? Tipkarska napaka?

Ne. (smeh) Tonik je samo Facebook šala na moj priimek … nastalo pa je zato, ker je bila včasih moja najljubša pijača vodka in tonik, dandanes pa rad naročim gin in tonik. Bistvo torej ostaja isto, dodatek pa se spreminja …

Tvoj življenjski moto?

Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.

“Ko sem videl vse tiste posnetke iz klavnic ter ostalih farm, ki mi jih je nekako uspelo spregledati v vseh svojih minulih 22-tih letih, si nisem mogel predstavljati, da bi še naprej lahko podpiral vso to nepotrebno izkoriščanje ter trpljenje čutečih živih bitij, samo zato, ker lahko in ker one ne morejo govoriti in se braniti.”

Tvoje sporočilo ljudem?

Moje sporočilo je namenjeno vsejedcem … Imejte odprte oči in misli, ne bežite stran od resnice in ne zakrivajte si pogleda z obrambnimi mehanizmi, ki so produkt tradicije, laži ter manipulacije s splošno nevednostjo. Vsi smo bili na vašem mestu, vendar smo začutili tisto povezavo, empatijo, ki je bila močnejša in resničnejša od vsega, kar so nas učili verjeti do sedaj. Ustavite kolo nepravičnega sistema in družbe ter se postavite v bran tistim, ki se ne morejo. S tem boste rešili ta planet, življenje nadaljnih rodov ter sebe.