Razbijanje sodobnih mitov z Ivanom Sočetom | Mit #016: Vegetarijanski/veganski način prehranjevanja je zdrav

Vsak mesec poiščemo nekaj sodobnih mitov, ki so tako ali drugače aktualni prav v današnjem času. Gre za prepričanja, za katera večinoma nimamo nobenih oprijemljivih dokazov, da so resnična, kar navsezadnje pomeni, da ne gre za znanstvena dejstva, ki bi temeljila na trdni, realni podlagi, temveč bolj za neke vrste verovanja, ki so nam bila vsiljena s strani vladajočih, mi pa smo jih brez cenzure sprejeli za svoja in jim dopustili, da krojijo naša življenja. Skupaj z Ivanom Sočetom, neodvisnim, kritičnim mislecem, bomo skušali pokazati, zakaj so ta prepričanja zgolj miti in nič več kot to.

Mit #016: Vegetarijanski/veganski način prehranjevanja je zdrav

Zgolj odpovedovanje hrani živalskega izvora še ne pomeni zdravega prehranjevanja. Vegetarijanstvo in veganstvo še ne pomenita zdravojedstvo. Največje in najvplivnejše prehranske institucije na svetu, med katerimi so American Dietetic Association (ADA), Academy of Nutrition and Dietetics (AND), Dietitians of Canada (DC), Australian National Health and Medical Research Council (NHMRC), Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), British Dietetic Association (BDA) in British Nutrition Foundation (BNF), imajo enako stališče do vegetarijanskega oziroma veganskega prehranjevanja, ki pravi:

“Stališče ADA je, da je ustrezno načrtovan vegetarijanski način prehranjevanja, vključno z veganskim, prehransko primeren, zdrav in koristen za zdravje ter za preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni. Dobro načrtovana vegetarijanska prehrana je primerna za vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v otroštvu in med odraščanjem ter pri športnikih. Takšna prehrana ponuja številne koristi za zdravje, pri preprečevanju bolezni in zdravljenju nekaterih bolezni. Obstaja veliko razlogov za naraščajoče zanimanje za vegetarijansko prehrano, zato se bo število vegetarijancev in veganov v naslednjem desetletju še povečevalo.” [Vir]

V obsežnem dokumentu so navedene številne prednosti veganskega prehranjevanja in odpravljeni vsi pomisleki o tem, da bi ob pravilno načrtovanem veganskem prehranjevanju prihajalo do kakršnega koli pomanjkanja katerega koli hranila oziroma da bi nastopila kakršna koli zdravstvena škoda. Ne poznam nobene resne zdravniške organizacije, ki bi temu nasprotovala. Kljub temu boste srečali zdravnika, ki bo svetoval drugače, strašil z izjemnimi napori pri sestavljanju jedilnikov, kombiniranju hrane ali celo “prepovedal” vegansko prehranjevanje. O razlogih za tako nehumano početje lahko le ugibam, nekatere pa sem že navajal na različnih mestih (nezainteresiranost, neznanje, lastne prehranske navade …).

Nezdravi vegetarijanci

Zgolj prenehanje uporabe hrane živalskega izvora še ne pomeni uživanja zdravju koristne hrane. O katerem koli načinu prehranjevanja, tudi obstoječem, je treba veliko vedeti, ob vsaki večji spremembi se je treba veliko naučiti. Vegetarijanstvo je način prehranjevanja, pri katerem ne uživamo mesa živali. Na podlagi pisnih virov so ga posamezniki ali pripadniki verskih skupnosti prakticirali že pred tisočletji. O takratnih razlogih lahko le ugibamo, zdi pa se, da so bili predvsem etične narave. Takrat niso imeli zanesljivih znanstvenih dokazov o škodljivosti živalske hrane, kot jih imamo danes, a so vseeno vedeli, da uživanje živalske hrane povzroča številne težave. Ko je starogrški filozof Sokrat opozarjal na težave, ki jih bo prineslo uživanje živali, je opozoril na dve nevarnosti: pojav velikega števila zdravnikov in odvetnikov. Kako preroško!

Vegetarijanstvo je prvi, začetni korak pri resni spremembi prehranskih navad. Razlogov, da večina vegetarijancev ne opusti živalske hrane v celoti, je več. Omenimo tri pomembnejše. Prvi: odločitev je bila sprejeta kot nekakšen moralni kompromis, saj v kosu mesa vidimo ubito žival, v kosu sira, jajcu ali mleku še ne vidimo enako trpeče živali, ki jo bodo na koncu vseeno ubili. Drugi: dokaj jasno artikulirano javno mnenje o večji škodljivosti mesa (posebej rdečega). Tretji: čustvena navezanost na mleko in mlečne izdelke, predvsem sir.

Veliko vegetarijancev v razvitih zahodnih državah (po nekaterih ocenah več kot 90 odstotkov) še naprej uživa živalsko hrano, mleko, mlečne izdelke in jajca. Za vegetarijance pa se imajo celo tisti, ki pojedo nekaj rib in perutnine. Vse to vpliva, da je razlika med vegetarijansko in nevegetarijansko prehrano zanemarljiva – glej tabelo.

Kot lahko vidimo, je zaradi uživanja mleka in mlečnih izdelkov ter jajc količina zaužitih živalskih beljakovin pri vegetarijancih skoraj enaka kot pri vsejedcih in ravno beljakovine živalskega izvora so z zdravstvenega vidika najbolj sporne. Tudi skupni delež beljakovin je pri obojih previsok, enako velja za maščobe. Vnos holesterola je sicer pri vegetarijancih nižji, predvsem zaradi manj mesa, a ne pozabimo, da vsak dodatni vnos holesterola škodi zdravju.

Pogosto tudi zdravniki in nutricionisti svetujejo takšno prehrano, ki ne pomeni večjega odmika od prehrane, ki generira bolezni sodobnega človeka. Gre za nekakšen gnil etični prehranski kompromis, ki ne pomeni velikega približevanja k zdravemu prehranjevanju.

Res je, da je rdeče meso “obogateno” še z drugimi škodljivimi snovmi, a stroka pravi, da so glavni “krivec” katere koli živalske beljakovine. Zatorej ni čudno, da bodo ljudje, ki ne uživajo mesa, zaužijejo pa preveč beljakovin, preveč maščob in visoko predelane rastlinske hrane, zbolevali za tipičnimi boleznimi v sodobnih družbah. Seveda je opuščanje uživanja mesa, posebej mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko škodljivih kemikalij, korak naprej, a tega koraka ne smemo precenjevati – najbolje ga je sprejeti kot uvod v veganstvo in naprej v zdravojedstvo.

Nezdravi vegani

Veganstvo je način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora, vendar neuživanje hrane živalskega izvora še ne pomeni uživanja zdrave hrane oziroma zdravega prehranjevanja. Veganska hrana je tudi krompirček, ocvrt v globokem olju, sojin hamburger z vegansko majonezo, krof in drugi mastno-sladki izdelki, vse oblike rastlinskih maščob, alkoholne, energijske in druge zdravju škodljive pijače.

Številne ugledne svetovne zdravstvene ustanove in organizacije ugotavljajo, da ima velika večina veganov zdravo telesno težo, nižje stopnje raka, manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen ter druge kronične in avtoimunske bolezni. Iz tega bi lahko sklepali dvoje: da neuživanje hrane živalskega izvora samo po sebi pozitivno vpliva na zdravje oziroma da večina veganov skrbi za zdrav način življenja. Rad verjamem, da so vegani pozorni na vse vidike zdravega življenja, čeprav vem, da mnogi ne živijo tako. Posebej tisti, ki poudarjajo etični vidik veganstva in zanemarjajo zdravo prehranjevanje, češ, trgovine so polne (pol)pripravljene veganske hrane.

Lastniki manjših restavracij ali proizvajalci organske hrane so morda bolj etični in skrbijo za vsestransko koristnost svoje ponudbe, industrija veganskih izdelkov pa je industrija kot vsaka druga. V veganskih izdelkih je lahko enaka količina enako škodljivih dodatkov kot v mesnih izdelkih.

Slišimo ali beremo, da je prehod na vegansko prehrano mnogim rešil življenje, kar ni res. Način prehranjevanja, ki rešuje življenja, je zdravojedstvo, to pa vključuje vegansko prehrano.