Razbijanje sodobnih mitov z Ivanom Sočetom | Mit #004: O škodljivosti sonca
Vsak mesec poiščemo nekaj sodobnih mitov, ki so tako ali drugače aktualni prav v današnjem času. Gre za prepričanja, za katera večinoma nimamo nobenih oprijemljivih dokazov, da so resnična, kar navsezadnje pomeni, da ne gre za znanstvena dejstva, ki bi temeljila na trdni, realni podlagi, temveč bolj za neke vrste verovanja, ki so nam bila vsiljena s strani vladajočih, mi pa smo jih brez cenzure sprejeli za svoja in jim dopustili, da krojijo naša življenja. Skupaj z Ivanom Sočetom, neodvisnim, kritičnim mislecem, bomo skušali pokazati, zakaj so ta prepričanja zgolj miti in nič več kot to.
Mit #004: Sonce je škodljivo, zato se moramo pred njim zaščititi s sočnimi kremami
Iz dejstva, da se zelo malo ljudi tudi v poletnih mesecih sonči pravilno, od oktobra do aprila pa sploh ni pogojev za samotvorjenje vitamina D, in da vitamina D v hrani skoraj ni, lahko sklepamo le eno – resnična pandemija je pomanjkanje vitamina D.
Edini naravni način oskrbe z vitaminom D je njegovo lastno tvorjenje zaradi neposrednega delovanja sončnih žarkov na nezaščiteno kožo.
Vitamin D3 se sintetizira v koži pod vplivom sončnega sevanja (UVB žarki valovne dolžine 280 do 320 nm) iz 7-dehidroholesterola, prispe po ožilju do jeter, kjer se spremeni v prohormon 25(OH)D ali kalcidiol, ki se kopiči v maščobnem tkivu in skeletnem mišičju, da lahko v času pomanjkanja sonca pomaga vzdrževati želeno serumsko koncentracijo, ki je pomembna za tvorbo hormona 1,25-dihidroksiholekalciferola.
Zaloge lahko glede na njihovo velikost izpraznimo v nekaj tednih.
S pravilnim sončenjem lahko dnevno sintetiziramo okrog 10.000, včasih celo do 20.000 IE vitamina D3.
Pravilno sončenje je vsaj 10-minutna izpostavljenost večjega dela nepokrite in nezaščitene kože neposrednim sončnim žarkom, kadar imamo zelo kratko senco (med 10. in 16. uro) in je vrednost UV indeksa najmanj 7 (praviloma od začetka maja do konca avgusta). Vitamina D ne tvorimo, če nimamo sence ali je ta zelo dolga, smo oblečeni ali namazani s kremami za sončenje.
V resničnem življenju vsi prehranski viri vitamina D zanemarljivo malo prispevajo h kritju potreb po tem vitaminu. Ob predpostavki, da uživamo veliko hrane, ki sodi med bogatejše vire vitamine D, si z njo zagotovimo do okoli 6 % dnevno potrebnega vitamina D3, če dnevne potrebe ocenimo na 800 IE, medtem ko pri potrebni količini 4000 IE ta delež znaša zgolj malo več kot odstotek.
Četudi bi podvojili vnos vitamina D s hrano, bi to še vedno bilo nepomembno z vidika zdrave oskrbe z vitaminom D, bi pa pomembno ogrozili svoje zdravje.
Upoštevati je treba, da so vsi prehranski viri vitamina D3, posebej v večjih količinah, zdravstveno vprašljivi.
Nesporno dejstvo je, da zaradi zemljepisne lege in predvsem sodobnega načina življenja sami ne moremo skozi celo leto tvoriti dovolj vitamina D ter da ga v hrani skoraj ni. Iz tega se poraja ena sama rešitev: jemanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
Prehranska dopolnila so od septembra do aprila edini zanesljiv vir vitamina D za vse, medtem ko so za tiste, ki se ne morejo ali nočejo pravilno sončiti, nepogrešljiva ves čas!
Pri odločitvi, katero dopolnilo jemati, je treba upoštevati vir vitamina, količino aktivne snovi v enem odmerku, obliko (D2 ali D3) in še druge sestavine izdelka. Stopnja absorpcije je lahko pri različnih izdelkih različna. Če se vam zdi pomembno vedeti, koliko vitamina D absorbira vaše telo iz konkretnega izdelka, ni boljše rešitve od laboratorijskega preverjanja ravni kalcidiola.
