Finančni nasvetiKolumneRevija 5D

Polona Ajdič: Ali se bo z uvedbo digitalnih valut centralnih bank prenehalo s tiskanjem denarja?

Kaj sploh je tiskanje denarja? Večina ljudi misli, da se enostavno vklopijo stroji v tiskarni, kjer natisnejo nov denar v obliki gotovine. Resnica je seveda precej drugačna in je postala že prav bolno smešna, po drugi strani pa zastrašujoča. Večina ljudi ne ve, da se denar dobesedno ustvarja »iz zraka« in da ni pokrit z nobeno realno vrednostjo.

Piše: mag. Polona Ajdič

Dolar je nastal po ustanovitvi Ameriške centralne banke (FED) leta 1913, eno leto pred tem se je potopil znani »Titanik«. V globine ocena so šli tudi vsi glavni nasprotniki ustanovitve omenjene centralne banke. Da se ne spuščam detajlno v vso zgodovino denarja, izpostavljam na tem mestu leto 1971, ko je moral takratni ameriški predsednik Nixon ukiniti t. i. »zlati standard«. Od takrat se je počasi, a vztrajno uveljavljal dolar kot glavna valuta sveta.

Ja, ne gre pozabiti še leta 1944, ko se je 2. svetovna vojna prevešala proti koncu in so na konferenci v Bretton Woodsu sprejeli, da ameriški dolar postane glavna valuta, s katero se trguje po svetu. Vsak, ki si je samo drznil temu nasprotovati, je bil odstranjen. Zgodba t. i. »petro dolarja« je zelo zanimiva, zato jo le raziščite.

Zgodovina je pomembna, toda …

Leta 1971 je takratni ameriški predsednik Nixon ukinil t. i. »zlati standard«, dolar pa se je začel uveljavljati kot glavna valuta sveta.

Zgodovina je pomembna, a ni več časa, da bi se ukvarjali z njeno razlago, saj je treba poskrbeti za svoje finance tukaj in zdaj.

Samo v času t. i. pandemije so centralne banke, vse, ne samo ameriška, spravile v obtok več kot 40 % več denarja, tudi v obliki raznih pomoči. No, centralne banke so našle razlog predvsem v tem in ga dobro spromovirale v medijih. Že v letih 2008 – 2009 je bilo tiskanje dolarja pospešeno (za njim morajo to narediti vse valute, zaradi izvajanja zunanje trgovine, torej uvoza in izvoza), a zdaj je videti, kot da so se »tiskarski stroji« tako pokvarili, da ni mojstra, ki bi jih popravil.

»Tiskanje denarja« v resnici pomeni samo dodajanje ničel (0) pri že izdanih trilijonih. Totalno noro pa je, da se je FED celo odločila, da bo prenehala uradno objavljati kazalca M1 in M2, ki spremljata ponudbo in ekspanzijo denarja.

In to se je zgodilo prvič v zgodovini!

Ker sem del globalnega projekta OneLife, kjer je glavni cilj, da se izobražujemo o financah ter jih ustrezno zavarujemo, vem, da je po svetu zaradi INFLACIJE, ki jo povzroča preveč natisnjenega denarja, že zelo hudo. Namreč, 40 % več natisnjenega denarja pomeni, laično rečeno, da je v resnici naš denar toliko manj vreden in ne toliko, kot nam prikazujejo kazalci statističnega urada. Poenostavljeno povedano, vaši skladi, ki vam sicer v tem trenutku prinašajo recimo 10 % donos, vi pa ste zaradi tega veseli, vam v resnici že danes povzročajo izjemno izgubo!

Da je v ozadju te zdravstvene krize pravzaprav sprememba finančnega sistema in da je vsa ta vojna, ki divja zunaj, odraz tega, ve premalo ljudi. Digitalizacija denarja se je sicer napovedovala in se tudi še vedno poskuša uveljaviti, ker te »vojne« še ni konec. Digitalizacija predvideva ukinitev gotovine na način, da bodo države oz. banke subvencionirale tiste, ki bodo poslovali negotovinsko, prejemnike gotovine pa bodo sankcionirale z »ležarinami« in drugimi pristojbinami, ki bodo na koncu takšne, da se bo gotovina opustila.

Toda, POZOR! Tiskanje denarja in ukinitev inflacije po tem predlogu nista predvidena, ker tudi pravi »blockchain – tehnologija veriženja blokov, ki preprečuje ponarejanje in zlorabe« ni predviden za centralne banke. Vas je postalo vsaj malo STRAH? Moralo bi vas zelo zaskrbeti.

V vsaki vojni pa sta dve strani. Verjamemo v dobro stran, ki predvideva odpravo bančnega suženjstva, z uvedbo t. i. kvantnega finančnega sistema – QFS, toda smo
v fazi procesa, za katerega ne vemo, kdaj točno se bo zaključil. Zato pa je DANES in TUKAJ pomembno, da poskrbite za razpršenost vaših prihrankov, ki jih imate ali na banki, v zavarovanjih, ali varno spravljene nekje v gotovini »pod povštrom«, in s tem za vašo finančno varnost vsaj za to prehodno obdobje. Obveznice in denarne naložbe so bile vedno najbolj tvegana naložba v primeru inflacije.

Kam investirati?

Zlato in srebro sta bila vedno dobra izbira v takih situacijah, saj nam pomagata ohraniti vrednost, odlična izbira pa so tudi kriptovalute. Tu pa je potrebna pazljivost, saj se čas brez regulacije izteka, posledično pa tudi čas izkoriščanja priložnosti, ki jih tako obdobje prinaša. Regulacija predvideva, da so kriptovalute skalabilne, transparentne, da varujejo zasebnost, da so uporabne in da bodo omogočale plačevanje dobrin, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje. Sama vam absolutno predlagam, da si v tej fazi, torej čim prej, pridobite tudi kriptovaluto ONE, s katero boste v bližnji prihodnosti lahko plačevali tudi revijo 5D in mnogo drugih stvari.

Na trgu je ogromno priložnosti, ki ne upoštevajo sprememb, ki se na gospodarskih, političnih idr. trgih dogajajo, zato bodo začele ena za drugo propadati. Ne varčujte z denarjem pri pridobitvi informacij, saj je strošek, ki lahko nastane ob izgubi vaših težko privarčevanih ali pridelanih denarcev, običajno bistveno večji od
investicije v znanje.

Sama vam lahko podam ogromno informacij, na podlagi katerih se boste bistveno lažje odločili. Bralcem revije 5D tako podarjam BON v vrednosti 10 EUR za enkratno srečanje, ki ga lahko izkoristite do 30. 6. 2021. Finance so izjemno intimna tema, zato vam srečanja časovno ne omejujem. Za srečanje me kontaktirajte na polona.ajdic@cajtng.net ali na 041 935 065. Ker so na področju financ noro turbulentni časi, vam tokrat naslova prihodnjega članka ne izdam, bo pa zagotovo aktualen.

Dodaj odgovor

CLOSE
CLOSE