Osmerosmerka #034
V spodnjem liku poiščite in prečrtajte (ali obkrožite) spodaj navedenih 42 besed, na preostalih (neprečrtanih) poljih pa boste dobili pojem, povezan s sliko. Gre za napravo za izvršitev smrtne kazni, ki je postala znana začasa francoske revolucije (1789).
BESEDE:
ALAUF, AMATI, ANIŽA, ATONA, BINGELJ, DACAR, ESEJI, HARAČ, ILOVNJAČA, JABLAN, JEZEREC, KAVAŠ, KNAJP, KUČAN, LITIJ, LOGAN, NAKUP, OCENA ODOJEK, OTISK, PELIN, PODAREK, PROVINCIALKA, RTANJ, SALDO, SEBIČNOST, SOLDAT, TEATROMAN, TEPINA, TLORIS, TRŠČICA, UJEDA, VELES, VIŠJEGIMNAZIJEC, VRVAR, ZAGOZDA, ZMENEK, ZRNCE, ZUPAN, ŽEGEN, ŽIRIJA, ŽOLCA.
Čeprav je na prvi pogled videti, da gre pri usmrtitvi z giljotino za morda celo najbolj kruto obliko izvršitve smrtne kazni, nekateri dandanes trdijo, da gre v resnici za ‘najlepšo’ obliko smrti (če je nasilna smrt seveda sploh lahko lepa), ker da smrt nastopi v trenutku, brez trpljenja. Na današnji dan leta 1793 so med francosko revolucijo z giljotino glavo odrobili kraljici Marii Antoinetti, kraljici Francije in Navare …
Kdo je bila Marija Antoinetta?
Marija Antoinetta, rojena 2. novembra 1755 na Dunaju, je bila soproga Ludvika XVI ter kraljica Francije in Navare*. Njena družina je bila Habsburško-Lotarinška, kar ji je prineslo plemiško poreklo in družinsko povezavo z Avstrijo. Živela je v Versajski palači v Franciji, kjer je bila znana po svojem ekstravagantnem življenjskem slogu in navdušenju za luksuz. Med francosko revolucijo je bila Marija Antoinetta obtožena veleizdaje zaradi njenih povezav z zunanjimi silami in njenega nasprotovanja reformam.
Njeni sodniki, člani revolucionarnega parlamenta, so jo 16. oktobra 1793 obsodili na smrt, saj so menili, da je bila odgovorna za finančne težave Francije in njenega prebivalstva. Danes Marija Antoinetta ostaja kontroverzna figura, ki predstavlja simbol monarhije in kraljeve družine ter razsipnosti in nesposobnosti v očeh mnogih. Njeni citati, kot je Naj pač jedo torto (Qu’ils mangent de la brioche), so postali legende, čeprav ni natančno znano, ali jih je dejansko izrekla.
Izraz “Naj pač jedo torto” je ne le pomanjkanje empatije, ampak celo višek snobovstva
Citat “Naj pač jedo torto” (v francoščini “Qu’ils mangent de la brioche”) se pogosto pripisuje Mariji Antoinetti, čeprav ni nobenega dokaza, da je to dejansko izrekla. Citat naj bi bil izrečen kot odgovor na informacijo, da so ljudje lačni in nimajo kruha. Ideja je bila, da če nimajo kruha, naj pač jedo brioche (nekakšno masleno pecivo). Ta izjava naj bi predstavljala njen odmaknjenost od resničnih težav ljudi in njeno razsipnost.
Čeprav ni jasno, ali je Marija Antoinetta to resnično rekla, je ta citat postal simbol brezbrižnosti aristokracije do trpljenja običajnih ljudi. Danes se pogosto uporablja kot primer pomanjkanja empatije in razumevanja med bogatimi in revnimi sloji družbe.
Katerim reformam je Marija Antoinetta nasprotovala?
Med francosko revolucijo so bile predlagane in uveljavljene številne pomembne reforme, ki so zadevale različne vidike družbe, politike in gospodarstva. Abolicija fevdalizma je prinesla ukinitev sistema, v katerem so plemiči posedovali zemljo in oblast nad kmeti, kar je bilo ključno za uveljavitev enakosti med družbenimi razredi. Civilna konstitucija duhovščine je državi dala večjo nadzorstvo nad cerkvijo in njenim premoženjem, kar je povzročilo razkol v francoski cerkvi.
Deklaracija o pravicah človeka in državljana je zagovarjala temeljne pravice, kot so svoboda, enakost in državljanske pravice. Nacionalizacija zemljišč cerkve je omogočila razdelitev premoženja med državljane in povečanje državnega premoženja. Prenova upravnega sistema je uvedla novo delitev Francije na departmaje, okrožja, kantone in občine, ki so bile upravljane s svobodno izvoljenimi skupnostmi.
Ključni predlagatelji teh reform so bili ljudje, kot so Emmanuel Joseph Sieyès, ki je napisal vplivno brošuro “Kaj je tretji stan?”, in Marquis de Lafayette, ki je bil pomemben zagovornik revolucionarnih idej.
Zakaj se giljotini reče – giljotina?
Izraz “giljotina” izvira iz imena dr. Josepha-Ignacea Guillotina, francoskega zdravnika, ki je predlagal uporabo te naprave kot bolj human način izvršitve smrtne kazni v primerjavi z obglavljenjem z mečem ali sekiro. Ta predlog je bil podan v času francoske revolucije, leta 1789. Naprava je kmalu postala simbol revolucije in pogosto uporabljena v obdobju terorja. Med francosko revolucijo je bilo z giljotino obglavljenih približno 15.000 do 17.000 ljudi. Večina teh usmrtitev se je zgodila med obdobjem, znanim kot vladavina terorja (1793-1794).
Giljotina se je v Franciji uporabljala vse do leta 1977, ko je bil Hamida Djandoubi zadnji človek, ki je bil usmrčen z giljotino. Uporaba giljotine se je prenehala zaradi sprememb v družbenih in političnih pogledih na smrtno kazen. Francija je leta 1981 uradno ukinila smrtno kazen. Dandanes številni smatrajo, da je bila smrt z giljotino najbolj humana smrt, saj da je nastopila hitro in ker je bila sigurna. Glede na politično stanje in korpcijo v svetovni politiki pa številni kličejo, da se naj giljotina vrne – v opomin ljudem, predvsem politikom.
*Navara (ali Kingdom of Navarre) je bila nekdanja kraljevina, ki je obsegala ozemlja na obeh straneh zahodnih Pirenejov, torej del sedanje Španije in Francije. Glavno mesto je bilo Pamplona (v baskeščini Iruña). Kraljevina je bila znana po svoji zgodovinski pomembnosti in je igrala ključno vlogo v mednarodnih političnih odnosih, saj je bila meja med Francijo, Kastilijo in Aragonom. Navara je bila tudi ena izmed zgodovinskih Baskovskih provinc, kar pomeni, da je bila kultura in jezik pomembna za prebivalce severnega dela kraljevine. Danes je Navara avtonomna skupnost v severni Španiji, znana po svoji zgodovini in kulturi.
