Obstaja življenje po tem življenju? Prisluhnite pogovoru dvojčkov v maternici in razmislite znova

Ker se ljudje ne spomnimo svojih predhodnih življenj, si tudi ne znamo predstavljati, da lahko obstaja življenje po tem življenju, katerega živimo sedaj. Če pogledamo spodnji hipotetični pogovor dvojčkov v maternici, pa zna biti ta opcija (da obstaja življenje po tem življenju) prav zanimiva in precej realna. Vse, kar se pogovarjata, je namreč res … Zarodek, ki se v maternici hrani preko mamine popkovine, si težko predstavlja, da bo nekoč jedel sam s svojimi usti. Tako si tudi mi ne zmoreno (in ne znamo) predstavljati, da lahko obstaja karkoli po tem oz takem življenju. Morda bomo imeli v naslednjem življenju le 5 kg in krila … in lahko bomo leteli. Kdo bi vedel? Vabljeni k branju pogovora … in razmisleku.

V maternici sta dva otroka. Eden vpraša drugega: “Ali verjameš v življenje po porodu?”

Drugi odgovori: “Seveda. Mora biti življenje po porodu. Morda smo tukaj, da se pripravimo na to, kar prihaja.”

“Nesmisel,” reče prvi. “Po porodu ni življenja. Kakšno življenje bi to bilo?”

Drugi: “Ne vem, a zagotovo bo več svetlobe kot tukaj. Mogoče bomo lahko hodili z nogami in jedli z usti. Morda bomo imeli še druge čute, ki jih zdaj ne moremo razumeti.”

Prvi odgovori: “To je absurdno. Hoja je nemogoča. In jesti z usti? Smešno! Popkovnica nam daje hrano in vse, kar potrebujemo. Življenje po porodu ne pride v poštev.”

Drugi vztraja: “No, jaz mislim, da obstaja nekaj in mogoče je drugačno od tega, kar je tukaj. Morda ljudje tam ne potrebujejo več te fizične cevi.”

Prvi ugovarja: “Neumnost, in tudi če je res življenje po porodu, zakaj se ni nihče vrnil od tam? Porod je konec življenja in v poporodnem obdobju ni nič drugega kot tema, tišina in pozaba. Nikamor ne pridemo.”

“Ne vem,” reče drugi, “ampak prepričan sem, da bomo našli mamo in da bo poskrbela za nas.”

Prvi: “Mama, res verjameš v mamo? To je smešno. Če je mama tukaj, kje je zdaj?”

Drugi odgovori: “Ona je okoli nas. Obkroženi smo z njo. V njej smo. Za njo živimo. Brez nje ta svet ne bi obstajal in ne bi mogel obstajati.”

“No, ničesar od tega ne vidim, zato je logično, da ne obstaja,” pravi prvi. Na to odgovori drugi: “Včasih, ko si v tišini in zares pozorno poslušaš, lahko čutiš njeno prisotnost in slišiš njen glas od zgoraj.”