O bakterijah in probiotikih …

Prihaja nič kaj prijetna resnica o kislem zelju, bakterijah, probiotikih, itd … Ljudje še vedno verjamejo, da fermentirana hrana (kislo zelje, kisla repa …) pomaga prebavi. Pa je temu res tako?

Kaj sploh pomeni fermentirano živilo?

Fermentirano živilo je v bistvu živilo, ki je bilo zelo skrbno pokvarjeno. Vse užitno so bakterije (mikroorganizmi) že pojedle. In ker so bakterije živa bitja, v tisto živilo odlagajo tudi svoj prebavni odpad in seveda tudi umirajo. Preživijo samo najmočnejše bakterije. Vendar tudi te, ko prispejo v naše črevesje, se jih hoče telo čimprej znebiti, zato ustvari diarejo (drisko).

Kadar so ljudje zaradi uživanja živalskega mesa hudo kronično zaprti, imajo ljudje zaradi driske (ki jo dobijo z uživanjem fermentirane hrane), pomešane s hudim zaprtjem, napol normalno blato.

Dejstvo je, da vsi tisti, ki hodijo na blato le 1x na dan (ob njihovih običajnih 5 obrokih na dan), so zaprti.

Poskušajo nas prepričati, da je fermentirana hrana dobra, saj bomo v črevesje vnesli bakterije, ki nam bodo pomagale pri prebavi. Vendar pa bakterije, ki fermentirajo pod zunanjimi vplivi, niso iste kot tiste, ki so nujne za naše črevesje.

Kaj jemo, ko jemo fermentirano?

Ko torej jemo kislo zelje, jemo bakterije (tako mrtve kot njihove prebavne odpadke), ki so prej pojedle najboljše zelje in še naprej fermentirajo v telesu, pa si mislimo, kako zdravo je za hitro prebavo.

Fermentirano z drugimi besedami pomeni, da nekaj hranilnega naredimo v nehranilnega. Grozdje v kis ali alkohol, zelje uničimo v kislo zelje …

Sladkor, ki daje hranilno vrednost grozdju, v bistvu uničimo in naredimo kis (ocetna kislina, ki nima nobenih hranilnih vlog v telesu) ali alkohol …

Kislo zelje proizvajalci temperaturno obdelajo do 95 stopinj, da zaustavijo fermentacijo, drugače bi prišlo do napihnjenosti lončka ali vrečke ali pa bi steklenice razneslo. Ali drugače povedano, le tako lahko podaljšajo njihovo obstojnost na trgovinskih policah.

Vedeti moramo, da tako kislo zelje, vložene kumarice in druga vložena živila s kisom (alkoholom) imajo pH od 3,2 do 3,6, zaradi česar so zelo kisle za telo. Zato ne moremo govoriti o zdravi vloženi hrani. To lahko trdijo samo tisti, ki prodajajo takšno hrano in staro verovanje, vendar to nima nobene zveze z resnico. Danes nam tehnologija pomaga, da se v življenju lahko držimo dejstev, ne mnenj in verovanj.

Ima sol v fermentiranih živilih pozitivno vlogo?

Dodatna težava je, da si vsakodnevno, tako s soljo (ki ima antibakterijski učinek) kot konzervansi iz industrijske hrane, s pitjem klorirane vode, pa še s čim, ne samo uničujemo črevesne bakterije v telesu, ampak nam tako sol (natrij) kot alkohol (kis) uničujeta krvne žile, zato ne moremo pričakovati zdravja, dokler jih ne obnovimo.

Količina soli v kislem zelju nam bo takoj dvignila krvni pritisk, dolgoročno pa poškodovala ožilje, žile izgubijo elastičnost, kar bo sčasoma povzročilo nizek krvni pritisk. Zaradi soli v telesu bomo zadrževali vodo, kar otežuje delo srca in povzroča bolezni srca in oteženo dihanje.

Kislo zelje nam je okusno, a če ga zelo dobro operemo z vodo, pridemo do ugotovitve, da ni kislo zelje tisto, ki nam je dobro, ampak je sol tista, ki nam je pri tem dobra.

Seveda nam občasno kislo zelje pozimi ne bo toliko škodilo, kot nam škoduje vsakodnevna pH kisla hrana. Ker si telo vselej predvsem prizadeva rešiti življenje, nam tudi vzame kalcij iz kosti, da s tem izravna čezmerno zakisanost telesa.

Kako se telo brani?

Ker telo nenehno črpa kalcij iz kosti, se začnejo razvijati bolezni, kot so osteoporoza (šibke kosti), karies, bolezni ledvic, ledvični kamni, bakterijske okužbe sečnega mehurja in tako naprej v nedogled.

Veliko se govori tudi o probiotikih in probiotičnih jogurtih, ki vsebujejo “zdrave”, “prijazne” ali “dobre” bakterije, kot jih pogosto poimenujejo, za katere se trdi, da imajo številne koristi za zdravje črevesja in prebavne težave; da nam bodo tako imenovane probiotične bakterije omogočile prebavo neprebavljive hrane, kot je meso, industrijsko predelano hrano …
Glede na to, da je tega oglaševanja čedalje več, pomeni, da postaja industrija probiotikov vse donosnejša.

A spomnimo … Agencija EU za varno hrano (EFSA) je posegla med oglaševalsko evforijo, ko je za številne industrijske prehranske izdelke ugotovila, da ni znanstvenih osnov za trditve v reklamnih spotih.

Kaj pravijo reklame in zakaj jim sploh še verjeti?

Reklame so obljubljale: ureditev prebave, ojačanje imunskega sistema, celo nižji holesterol, znižanje krvnega sladkorja in še kaj. Nič čudnega, da so potrošniki “jogurtne revolucije” ponoreli in da prodaja, kljub sankcijam oblasti, cveti. To je samo dokaz, kako medijske manipulacije ustvarjajo brezglave potrošnike.

Sodišče v Los Angelesu je šlo malce dlje in vodilni korporaciji v prodaji probiotičnih jogurtov naložilo kazen 35 milijonov dolarjev. Malo v primerjavi s podatkom, da je korporacija vložila v pol leta kar 31 milijonov dolarjev v reklame za svoje probiotične jogurte, ki so najbolje prodajani v 25 državah sveta.

Čeprav podjetja, ki prodajajo probiotične izdelke, trdijo, da imajo njihovi izdelki koristi za zdravje, študij, ki bi to dokazovale, sploh ni.

Če bi po naključju nekatere bakterije preživele industrijsko termično obdelavo, gre za bakterije živalskega izvora, ki človeku prav tako nič ne koristijo.

Potrebovali bi milijardo bakterij, da bi uspešno kolonizirali svoje črevo. Glede na količino bakterij v jogurtu bi vsako jutro morali pojesti okrog 18 lončkov.

Zato so v probiotične jogurte dodali inulin, ki v običajni 3 g količini, v enem lončku, učinkuje kot laksativ. Ko pa človeka požene laksativ, potem najbrž ni več zaprt ali napihnjen.

Obstajajo dobre in slabe bakterije?

Učili so nas, da obstajajo dobre in slabe bakterije, kar je netočno. Obstajajo preprosto bakterije, ki opravljajo svojo dolžnost, to je razgraditi večje elemente v manjše. To so naše lastne bakterije, ki jih ustvari naše telo in ki se spreminjajo glede na delo, ki ga je treba opraviti. In niso zamenljive z zunanjimi bakterijami.

To pomeni, da bakterije v probiotikih niso enake tistim, ki so v nas. Ravno tako kot niso enake tistim v fermentiranih živilih, v kislem zelju, kefirju … To so tujki. Telo jih obravnava kot tuj, nevaren element, ki ga je treba čim prej odstraniti iz telesa. Razlog zato je, da gredo ljudje lažje na blato ali da dobijo drisko, razstrupljevalni učinek.

Le da nam to oglašujejo kot “naravno odvajalo” in da “poskrbijo, da gremo redno” na blato.

Dejstvo je, da mlečni probiotiki (acidofil, kefir in podobni) ne morejo nadomestiti uničene, naravne črevesne flore. Tudi če želimo piti mleko živalskega izvora po obdobju dojenja, nam kefir v mlečnih izdelkih ne more pomagati pri prebavi, ampak jo le sprosti.

Enkrat pravijo – bojte se bakterij, drugič – nujno jih potrebujete. Kaj je res?

Probiotiki so torej samo še ena v nizu prevar zdravnikov in farmacije, ki v sodelovanju z mlekarnami oglašujejo probiotike kot nekaj zdravega in nujnega. In naenkrat imamo trg preplavljen s probiotiki v tabletah, praških in kapsulah.

Pravzaprav je najbolj zanimivo v vsej zgodbi to, da ljudi nenehno strašijo z bakterijami, po drugi strani pa jim ponujajo, da bakterije kupijo. Na vhodih v trgovine so še vedno vidno izobešena priporočila za uporabo antibakterijskih sredstev (še iz časa korone), čeprav naj bi bila korona virusna okužba.

Posamezniki so še vedno prestrašeni in zaradi zaščite nosijo maske. Mediji so uspeli do te mere škodovati psihičnemu zdravju in razumu posameznikov, da se še danes posamezniki bojijo iti na ulico brez maske.

Takoj, ko dobimo lažjo bakterijsko okužbo, je prvi obvezni korak zdravnika antibiotik, ki ima nalogo, da ubije vse bakterije v nas, v naslednjem koraku pa nam bakterije prodajajo.
Nihče nikogar ne opozori, da ljudje z zelo šibkim imunskim sistemom, zlasti tisti na kemoterapiji, ne smejo jemati nobenih probiotikov in bakterij zaradi velikega tveganja okužbe.

Kaj je za konec potrebno vedeti?

Če želimo imeti raznolike bakterije in dobro gibljivo črevesje (za dovolj močno krčenje-peristaltiko) za normalno odvajanje odpadkov in idealen pH telesa, je dovolj, da uživamo hrano, ki je predvidena za nas – različno sadje, zelenjavo (ne vso in brez dodatkov kot je sol, kis, olje in podobno), oreščke in občasno kakšna semena – potem bo telo uravnalo razmerje med bakterijami in imunostjo.

Torej je dober bakterijski odnos v črevesju največji meri odvisen od hrane, ki jo uživamo.

 

Kaj menite o tem? Je za verjeti ali ne?