VPR., ODG.: Industrijska hrana, jo uživati ali ne?
Vprašanje:
Vemo, da tudi vsa veganska hrana ni zdrava, tu mislim na predelano, industrijsko hrano, ki vsebuje polno aditivov, emulgatorjev in ojačevalcev okusa. Zanima me, koliko je v resnici škodljiva predelana hrana? Se je sploh ne sme jesti ali se jo je potrebno le ‘malo izogibati’?
Odgovor:
Industrija proizvaja veliko ‘smeti’, kot so čokoladice, čipsi, razni kosmiči, gazirane sokove in podobno. Seveda se je potrebno vsemu temu (in tudi drugemu) definitivno izogibati. Toda industrija proizvaja tudi povsem v redu stvari, kot so denimo zamrznjena zelenjava, rastlinska mleka, pasirani paradižnik in podobno. Ni nujno, da je vse predelano tudi škodljivo. Ko govorimo o škodljivosti, mislim predvsem na to, koliko je posamezna surovina predelana, koliko ji je česa dodano ali odvzeto. Recimo riž je dober integralni, klasičnemu, ki je pri večini žal v uporabi, so odvzete vse dobre stvari. To je denimo predelana hrana, kateri je zmanjšana nutritivna vrednost in taka je lahko na jedilniku redko ali pa še bolje – nikoli. Torej, ko pogledate proizvod in vidite, da mu ni nič dodano ali odvzeto, potem veste, da je to v redu stvar, pa četudi je kupljena v trgovini. Primer, če na steklenici pasiranega paradižnika piše, da sta sestavini paradižnik in voda, potem je to v redu. Če piše, da vsebuje tudi sladkor, škrob in konzervans, potem to ni v redu. Vse je, torej, odvisno od konkretnega proizvoda.
Dodala bi le še tole … Četudi bi bilo idealno, da ne jemo predelane hrane, le-ta včasih pride prav in je dobra ‘taktika’, da pojemo nekaj, česar sicer ne bi mogli. Primer: če nekdo ne more pojesti ali drugače porabiti ovsenih kosmičev, jih je dobro porabiti tudi s sojinim (ali drugim rastlinskim) mlekom. S tem boste sicer zaužili tudi nekaj sladkorja iz mleka, a to ni nič v primerjavi s tem, če je druga opcija zajtrka recimo krof iz pekarne. Hkrati pa je potrebno vedeti, da so prednosti ovsenih kosmičev zelo veliki in bi bilo res škoda ne pojesti jih, minus iz mleka pa dejansko sploh ne bo omembe vreden minus, sploh če gledamo, da je lahko druga opcija še bolj škodljiva (recimo krof). Torej, če koristimo nekaj malega škodljivega, da lažje pojemo nekaj drugega zdravega, potem male količine tistega nezdravega ne bodo naredile neke katastrofe, še posebej v obdobju, ko ljudje prehajajo na celovito rastlinsko prehrano in se šele navajajo na nove okuse.
O škodljivosti predelane hrane, kot so mesnine na sliki, pa raje ne bi govorila, za le-te verjetno vsak ve, kako zelo so škodljive, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa tudi – dokazano rakotvorne.
(Foto: vir)
Naša svetovalka je dolgoletna vegetarijanka, sedaj pa veganka, oboje skupaj že več kot dve desetletji. Je nosilka certifikata z Univerze Cornell v ZDA (Certificate in Plant Based Nutrition), je pa tudi del ekipe Nutritionfacts.org, ki trenutno predstavlja najbolj resno in hkrati največjo bazo znanja o prehrani, ki temelji na znanstvenih dokazih. Je tudi mama dveh deklic in ima osebno izkušnjo tako z nosečnostjo kot vegetarijanka, kot tudi veganka, pa tudi z otroci in njihovo vegansko prehrano. Naši svetovalki lahko zastavite kakršna koli vprašanja (vprašanje za Cajtng.net svetovalko) v zvezi z vegansko prehrano. Odgovori so bazirani na znanstvenih raziskavah.
