ALEŠA MURŠEC: “Če ne odpravimo baterijske reje kokoši, tudi talne ne bomo mogli!”
Da v mesni industriji zverinsko pobijajo živali, to že vemo. Zelo kruto. Da v mlečni industriji ne le posiljujejo kravice (ker le tako imajo krave mleko), temveč tudi pobijajo njihove nekaj mesecev stare otroke (teličke), to tudi že vemo. Še bolj kruto! Kaj pa je narobe z jajčno industrijo, se marsikdo vpraša?
Ljudje se radi tolažijo, da v jajčni industriji ni gorja. Kokoš lepo teka sem in tja, znese jajce, mi ga vzamemo, se ji zahvalimo, ji damo za nagrado malo zrnja, jo pobožamo in gremo naprej, vsak po svojih opravkih. Pa ni tako. Mimogrede, četudi bi tako bilo, to jajce ni naše, zato ga ne smemo vzeti, še manj pa je to jajce zdravo in užitno za človeka.
A pustimo to, etika je ljudem itak tuja, dokler niso ogroženi oni ali njihovi domači. Tudi za zdravje jim je vseeno, dokler je rit polna. Ko zbolijo, šele potem se začnejo zavedati svojih grehov, takrat se pokesajo in kar naenkrat bi pojedli (če se da – na davkoplačevalske stroške) vse zdravilne rastline. Za meso, mleko in jajca pa – kar naenkrat – niti slišati nočejo. Bruh, dvoličnost pa taka!
Vrnimo se v jajčno industrijo. Tja, kjer je gorja največ. Tja, kjer kokoši ne vidijo dnevne svetlobe. Tja, kjer kokoši iz dneva v dan sedijo na enem mestu in se ne morejo premakniti niti za decimeter. Baterijska reja. Ja, to je največje zlo. Talna reja pa je tako prijazna do kokoš. Mar res?
Takole pravi Aleša Muršec: “Jaz sem v živo videla baterijsko rejo, talne nisem, vem pa, kako izgleda. Baterijska reja pomeni trinajst (13) kokoši na kvadratni meter, na rešetkah, celo življenje. Talna pomeni devet (9) kokoši na kvadratni meter na tleh v zaprtem hlevu.”
Nič kaj prijazno do kokoši, kajne? A komu mar. Malo si zatisnemo oči in jemo dalje …
Katera reja je bolj kruta, katero bi ukinili, če bi imeli ‘čarobno paličico’? “Brez dvoma sta obe kruti, a če je treba nekje začeti, bi začela pri baterijski. Brez dvoma. Podpisala sem tudi peticijo, ker sem toliko realna, da mi je jasno, da ljudje sami od sebe jajc ne bodo nehali jesti. In če se ukine baterijska, se lahko kasneje začne ukinjat tudi talna in tako dalje. Prav je, da se ljudi osvešča tudi o nehumanosti talne reje. Ljudje smo kompleksna bitja, težko stopimo iz svojih okvirjev, zato se je treba temu prilagoditi, če želimo nekoč doseči boljši jutri za vse živali, ki zaradi nas trpijo”, še doda Aleša.
Toda, problema mučenja kokoši s tem še nismo rešili, s tem samo podpiramo eno mučenje pred drugim … “Ne izbiraš eno mučenje pred drugim. Preprosto eno odpravljaš. Daješ možnost, da se sploh kaj spremeni. Če ne odpravimo baterijske, tudi talne ne bomo mogli. Žal, takšni so ljudje.”
Na začetku omenjate kokoši v baterijski reji. Vem, da prizor ne more biti lep. Pa vseeno, kako izgleda? “Kokoši, ki sem jih jaz videla v baterijski reji, so imele, ker se ne morejo prestaviti, popolnoma poškodovane in deformirane noge od rešetk. Bile so pocupane in apatične od življenja na – dobesedno eni točki. Še obrniti se niso mogle. So kot kupčki nesreče, ki samo čakajo, da to življenje mine. Ko so ptiči v stresu, jim odpada perje. Niti talna reja je daleč od humane, ampak baterijska je pa najslabša”, še pove Aleša.
“Za vse, ki zvesto podpisujete peticije proti baterijski reji in za vse, ki niste vegani – no, to je hlevska oz. talna reja. Fino, a ne? Ne glede na vse, še vedno so kokoši zasužnjene in potem umorjene. In tudi njihovi otroci so pomorjeni ali nadalje zasužnjeni”, pa je dejala Jasmina Hrastovec, znana kot ‘Minči kuha’ blogerka.
In kje je rešitev? Jerneja Tomšič je bila konkretna. “Sem podpisovala razne peticije več let, dokler maja leta 2013 nisem srečala vegana, ki ni bil tiho in mi je odprl oči in srce”, je dejala.
Trpljenje živali se, torej, reši samo tako, kot je to povedala Jerneja in kot to že vesta (in to tudi prakticirata) Jasmina in Aleša. Z nenakupovanjem in neuživanjem živali in njihovih izločkov. Bodite ljubitelj vseh živali, ne le kužkov in muckov …
